XI.
CAPH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V EGIPTU

POGLAVJE 47

Jezus z Elihujem in Salomo. Poroča o dogodkih na svojih potovanjih. Elihu in Salome slavita Boga. Tempelj v Heliopolisu sprejme Jezusa za gojenca.
1 Jezus je prispel srečno v deželo Egipt. Ni se ustavljal ob morju. Gnalo ga je v Zoan, kjer sta bivala Elihu in Salome, ki sta v svoji sveti šoli pred petindvajsetimi leti poučevala njegovo mater.
2 Ob srečanju so bili vsi trije veseli. Ko je Marijin sin zadnjič videl svete gaje, je bil malo dete.
3 Zdaj pa je bil mož, dozorel po vsakovrstnih udarcih; učitelj, ki je vzgibal množice številnih dežel.
4 In Jezus je postaranima učiteljema povedal vse o svojem življenju: o svojih potovanjih v tujih pokrajinah, o srečanju z duhovnimi mojstri in o prijaznem sprejemu množic.
5 Z veseljem sta Elihu in Salome poslušala njegovo zgodbo. Povzdigujoč oči k nebesom sta molila:
6 "Naš Oče-Bog, naj gresta zdaj tvoja služabnika v miru odtod, ker sta videla Gospodovo veličastvo.
7 In sva govorila z njim, poslancem ljubezni in miru na zemlji, blage volje ljudem.
8 Po njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje, po njem, Emanuelu."


9 Jezus je v Zoanu ostal mnogo dni. Nato pa je odšel v mesto sonca, ki ga imenujejo ljudje Heliopolis, in je zaprosil za vstop v tempelj svetega bratstva.
10 Zbral se je posvetovalni odbor bratstva in Jezus je stopil pred hierofanta, vrhovnega svečenika. Jasno in krepko mu je odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu bila postavljena.
11 Hierofant je vzkliknil: "Rabi od rabinata, zakaj prihajaš semkaj? Tvoja modrost je modrost bogov. Zakaj iščeš modrosti v ljudskih dvoranah?"
12 Jezus je odvrnil: "Vsako pot zemeljskega življenja hočem prehoditi. Sedeti bi hotel v vsaki učni dvorani. Doseči bi hotel višine, ki jih je dosegel katerikoli človek.

13 Kar je kdorkoli pretrpel, bi hotel, da doleti mene. Zato, da lahko spoznam nadloge, neprijetnosti in boleče skušnjave svojih človeških bratov. Samo zato, da bom vedel, kako jim pomagati v potrebi.
14 Prosim vas, bratje, dovolite mi, da grem v vaše temne kripte. Hotel bi iti skozi vaše najtrše preizkušnje."
15 Učitelj je rekel: "Naredi torej obljubo skrivnega bratstva.
16 Učitelj je spet spregovoril: "Najvišje višine dosežejo oni, ki so dosegli najgloblje globine. In ti boš dosegel najgloblje globine."
17 Nato ga je vodnik odpeljal na pot in Jezus se je skopal v studencu. Ko se je oblekel v lastna oblačila, se je znova postavil pred hierofanta.

POGLAVJE 48

Od hierofanta prejme Jezus mistično ime in številko. Prestane prvo preizkušnjo bratstva in prejme svojo prvo stopnjo: ISKRENOST.
1 Učitelj sname z zida pergamentni zvitek, na katerem so bila števila in imena vseh vrst lastnosti in značajev. Reče:
2 "Krog je simbol popolnega človeka, sedem pa je število popolnega človeka.
3 Logos je popolna beseda. Tista, ki ustvarja, ruši in rešuje.
4 Ta hebrejski učenik je Logos Svetega-Edinega, Krog človeške rase, Sedem časa."
5 V spominsko knjigo je pisec zabeležil: Logos-Krog-Sedem. Tako je postal Jezus znan.
6 Učitelj pravi: "Logos bo pozoren na to, kaj rečem. Nihče ne more priti v luč, dokler ni našel samega sebe. Pojdi in išči, dokler ne najdeš svoje duše, nato se vrni."
7 Vodnik pelje Jezusa k sobi, kjer je bila svetloba šibka in nežna, podobna jutranjemu mraku.
8 Stene sobe so bile zaznamovane z mističnimi znaki, hieroglifi in svetimi besedili. In v tej sobi je Jezus ostal sam in bil tukaj mnogo dni.
9 Bral je sveta besedila. Razmišljal je o pomenu hieroglifov in skušal dojeti bistvo učiteljevega naročila - najti sebe.
10 Prišlo mu je razodetje, da se je seznanil s svojo dušo. Našel je sebe in potem ni bil več sam.
11 Neke noči, ko je spal in je bila polnoč, so se odprla vrata, ki jih prej ni opazil. Duhovnik v belem oblačilu pristopi in reče:
12 "Brat moj, oprosti, da pridem ob tej neobičajni uri. Toda prišel sem, da ti rešim življenje.
13 Žrtev si hude zarote. Duhovniki Heliopolisa ti zavidajo tvoj sloves in so odločili, da ne prideš več živ iz teh mračnih kript.
14 Višji duhovniki ne marajo poučevati sveta in tebe je zadela usoda, da vse življenje služiš templju.
15 Če pa hočeš priti na svobodo, moraš prevarati te duhovnike; reči jim moraš, da bi ti bilo všeč ostati tu vse življenje.
16 Ko si potem pridobiš vse, kar si želiš pridobiti, se bom vrnil in po skrivni poti te popeljem ven, da boš lahko v miru odšel."
17 Jezus pa odvrne: "Moj človeški brat, ali je bil tvoj namen, da prideš semkaj učit me varati? Sem mar zato znotraj teh svetih zidov, da se učim zvitost podle hinavščine?
18 Ne človek božji! Moj Oče zaničuje prevaro, ja pa sem tu prav zato, da izpolnjujem njegovo voljo.
19 Prevaram naj te duhovnike? Ne, dokler bo sijalo sonce. Kar sem rekel, sem rekel. Zvest in iskren bom do njih, do Boga in do samega sebe."
20 Nato je skušnjavec odšel in Jezus je bil znova sam. Toda kmalu zatem se je pojavil belo oblečen duhovnik in rekel:
21 "Dobro je storjeno. Logos je zmagal. To je preizkusna soba hinavščine." Potem ga je odpeljal in Jezus je ponovno stal pred sodnim stolom.
22 Vsi bratje so stali. Prišel je hierofant in položil svojo roko Jezusu na glavo, v roko pa mu je podal zvitek, na katerem je bila napisana ena sama beseda: ISKRENOST. Nihče ni spregovoril besede.
23 Znova se je pojavil vodnik in ga odpeljal. Privede ga v prostorno sobo, natrpano z rečmi, ki si jih raziskovalec lahko zaželi. Jezusu ukaže, naj tu ostane in čaka.

POGLAVJE 49

Jezus prestane drugo preizkušnjo bratstva in prejme drugo stopnjo, PRAVIČNOST.
1 Logos ne misli ostati. Takole si pravi: Zakaj čakati v tej razkošni sobi? Ne potrebujem počitka. Delo, ki mi ga je naložil moj Oče, me zelo priganja.
2 Hočem dalje in se učiti vsega. Če so preizkušnje, naj pridejo, saj vsaka zmaga nad jazom daje novih moči.
3 Vodnik ga je torej peljal dalje. V sobi, temni kot noč, ga je namestil in pustil samega. Dnevi so minevali v globoki samoti.
4 Jezus je spal in odprla so se skrivna vrata sredi noči. Dva moška v duhovniški obleki vstopita. Vsak je nosil v roki malo svetilko, katere plamenček je rahlo utripal.
5 Pristopila sta k Jezusu in eden izmed njiju je spregovoril: "Mladi mož, tvoje srce se žalosti zavoljo tega, kar trpiš v tem brlogu. Midva sva prišla kot prijatelja, da ti prineseva luči in ti pokaževa pot do svobode.
6 Kakor ti sva bila nekdaj ujeta v tej luknji, misleč, da bova po teh nenavadnih, grozljivih poteh mogla priti do blaženosti in moči.
7 Toda v srečnem trenutku sva uvidela in sva z naporom vseh sil pretrgala verige. Potem sva dognala, da je vsa ta služba duhovnikov zločinsko varanje. Ti duhovniki-zločinci se znajo sprenevedati.
8 Šopirijo se s svojimi žrtvenimi obredi, pri tem pa bogovom zažigajo še žive ptice in živali, da, celo otroke, žene in može.
9 Tukaj zdaj držijo tebe, da bi te ob določenem času lahko žrtvovali svojim bogovom.
10 Prosiva te, brat, stri svoje verige. Pridi, pojdi z nama. Sezi po svobodi, dokler še moreš."
11 Jezus pa reče: "Vajini medli svetilki kažeta, kako malo luči prinašata. Prosim, kdo pa sta? Človekove besede nakazujejo vrednost samega človeka.
12 Zidovje tega templja je močno in visoko. Kako sta si izposlovala vstop?"
13 Moža odgovorita: "Znotraj teh zidov je mnogo skrivnih potov in midva, nekdanja duhovnika, poznava vsa, preživela sva tu mnogo mesecev in let."
14 "Potem sta izdajalca", odvrne Jezus. "Izdajalec je sovražnik. Kdor vara drugega, mu ni zaupati.
15 Komur je le na tem, da doseže svoje izdajalske načrte, ta ljubi prevaro in bo osleparil prijatelja, zato da zadosti svojemu sebičnemu jazu.
16 Poslušajte, moža, karkoli sta že, vajine besede mi zvenijo prazne.
17 Bi mar mogel vnaprej obsoditi teh sto duhovnikov in s tem postati izdajalec samega sebe in njih, oziraje se le na vajine besede, medtem ko mi govorita o svoji lastni pretkanosti?
18 Nihče ne more soditi namesto mene. Če pa sodim, dokler še nisem preveril vsega, se v sodbi lahko motim.
19 Ne, moža, od koderkoli sta že prišla, vrnita se! Moji duši je ljubša temačnost tega groba kakor pa medlo utripanje luči, kakor varljiva svetloba, ki jo prinašata vidva.
20 Moja lastna vest odloča. Poslušati hočem, kaj mi imata ta dva moja brata povedati. Ko bodo vsi pričevalci preverjeni, bom odločil. Vidva ne moreta soditi namesto mene, niti jaz namesto vaju.
21 Pojdita torej, moža, pojdita in me pustita tej očarljivi svetlobi. Kajti medtem ko sonca ni, je v moji duši svetloba, ki presega svetlobo sonca ali meseca."
22 Jezno grozeč, da mu bosta škodovala, se tedaj ničvredna skušnjavca oddaljita in Jezus je bil znova sam.
23 Spet je prišel ponj belo oblečeni duhovnik in ga vodil pred hierofanta.
24 Nihče ni spregovoril besede. Učitelj mu je v roko položil zvitek, na katerem je bila zapisana zelo pomembna beseda: PRAVIČNOST.
25 Jezus pa je od takrat obvladoval varljive oblike predsodkov in podlosti.

POGLAVJE 50

Jezus prestane tretjo preizkušnjo bratstva in prejme tretjo stopnjo, ki je VERA.
1 Logos je čakal sedem dni, nato so ga odpeljali v dvorano slovesa, bogato opremljeno sobo, ki so jo razsvetljevale zlate in srebrne svetilke.
2 Strop, dekoracije, pohištvo in stene, vse je bilo ali modro ali zlato pobarvano.
3 Njene police, predale so polnile knjige, dela mojstrskih duhov, in kipi so bili najvišje umetnine.
4 Jezusa je očarala vsa ta eleganca in ti izrazi misli. Bral je svete knjige in odkrival pomen simbolov in hieroglifov.
5 Ko je bil nekega dne ves potopljen v najgloblje razmišljanje, se mu približa duhovnik in reče:
6 "Poglej veličastje tega prostora. Brat moj, visoko si oblagodarjen. Malo ljudi na zemlji je v tvojih mladih letih doseglo tolikšen sloves.
7 Če pa svojega življenja ne zapravljaš z iskanjem skritih reči, katerih človek nikdar ne more razumeti, tedaj lahko postaneš ustanovitelj šole misli, ki ti bo zagotovila neminljivo slavo.
8 Tvoja filozofija je namreč mnogo globlja od Platonove in tvoje poučevanje ugaja navadnemu ljudstvu bolj kakor pa Sokratovo.
9 Čemu iskati mistične luči v teh zastarelih luknjah? Pojdi ven in hodi z ljudmi, misli z njimi pa te bodo častili.
10 In konec koncev so te tuje iniciacije lahko zgolj miti in tvoje upanje, ki se nanaša na Mesijo, le navadna prevara trenutka.
11 Hotel bi ti svetovati, da se odrečeš negotovostim in izvoliš pot, vodečo do gotove slave.
12 Tako je duhovnik - preoblečen demon - pel sirensko pesem nevere. Jezus je dolgo in globoko meditiral o tem, kar je rekel.
13 Bog je bil hud, kajti kralj Slavohlepje je nasprotnik, ki ga ni lahko premagati.
14 Štirideset dni se je visoki jaz bojeval z nizkim jazom, dokler le ni zmagal prvi.
15 Vera je vstala zmagovita. Nevera je izginila. Častihlepnost si je zakrila obraz in zbežala, Jezus pa je rekel:
16 "Blagostanje, čast in slava zemlje so zgolj igrače za eno uro.
17 Ko se izteče ta kratka ped zemeljskega življenja, bodo človekove zlomljene igrače z njegovimi kostmi vred pokopane v zemljo.
18 Da, kar človek stori za svoj sebični jaz, ne bo zabeleženo v rubriki imetja ali dohodkov njegovega življenja.
19 Dobro, ki ga ljudje store za druge ljudi, postane trdna lestev, po kateri se duša lahko vzpenja do bogastva, moči in slave Bogu lastnega otroka, kar ne more imeti konca.
20 Da imam le toliko, kolikor imajo revni ljudje, dalje zavest, da sem izpolnil svojo nalogo v ljubezni, s tem priznanje svojega Boga, pa bom zadovoljen."
21 Nato je svoje oči povzdignil k nebesom in dejal:
22 Moj Oče-Bog, zahvalim te za to uro. Ne prosim te slave, ki je tvoja. Rad bi bil čuvaj tvojih tempeljskih vrat in služil svojim človeškim bratom."
23 Znova je bil Jezus poklican, da stopi pred hierofanta. Spet ni nihče spregovoril besede, a v roke mu je mojster položil zvitek, na katerem je stala zapisana beseda: VERA.
24 Jezus pa je sklonil glavo v ponižno zahvalo. Potem je odšel.

POGLAVJE 51

Jezus prestane četrto preizkušnjo bratstva in dobi četrto diplomo, ČLOVEKOLJUBJE.
1 Ko so zopet minili določeni dnevi, je vodnik peljal Jezusa v dvorano veselja, zelo bogato opremljeno in natrpano z vsem, kar si le more zaželeti srce navadnega človeka.
2 Najizbranejše vrste mesa in najrujnejša vina so bila tam na mizi. In deklice v pestrih oblekah so dražestno in prijazno stregle.
3 In moški in ženski svet, razkošno oblečen je bil tam. Vsi so se razposajeno veselili in srkali iz vseh čaš vsakovrstnega veselja.
4 Nekaj časa je Jezus tiho opazoval to srečno množico. Nato pride k njemu mož, oblečen kot modrijan, in reče: "Nadvse srečen je človek, ki podobno čebeli lahko srka sladkosti iz sleherne cvetlice.
5 Moder je oni človek, ki išče prijetnosti in jih povsod lahko najde.
6 V najboljšem primeru je človeško življenje na zemlji kratko, nato umre in gre, da ne ve, kam gre.
7 Zato dajmo, jejmo, pijmo, plešimo in prepevajmo ter si pridobivajmo radosti življenja, kajti smrt pride naglo.
8 Zgolj nespamet je, če življenje porabimo za druge ljudi. Glejte, vsi umrejo in ležijo skupaj v grobu. Nihče ne pozna drugega in nihče drugemu ne izkazuje svoje hvaležnosti."
9 Jezus pa ne odgovarja. Tiho razmišljajoč strmi nad lesketom gostov v vseh njihovih radostnih krožkih.
10 Nato med gosti zagleda moškega, čigar obleka je bila groba, na obrazu in rokah pa sledovi garanja in stradanja.
11 Lahkomiselna množica je imela svoje veselje v tem, da ga je oštevala, ga potiskala k zidu in se smejala njegovi zmedenosti.
12 Nato se pojavi ubožna, slabotna ženska, katere obraz in postava sta izdajala greh in sramoto. Neusmiljeno so jo obmetavali s pljunki, jo zaničevali in potiskali iz dvorane.
13 Pride notri še mala deklica, ki boječa in izstradana prosi za grižljaj njihove hrane.
14 Brezobzirno in neljubeznivo jo preženejo, potem pa nadaljujejo lahkomiselni ples.
15 Ko veseljaki Jezusa silijo, da bi se jim pridružil in z njimi delil zabavo, jim reče:
16 "Kako naj iščem sebi zabave, medtem ko so drugi v stiski? Kako si morete misliti, da medtem ko otroci vpijejo po kruhu in grehu zapadli kličejo po sočutju in ljubezni, jaz sebe zadovoljujem z obiljem življenjskih dobrot?
17 Ne, vam rečem! Mi vsi smo enega rodu, vsakdo je delček velikega srca človeštva.
18 Ne morem se videti ločenega od onega ubogega moža, ki ste ga tako zaničevali in potiskali k zidu.
19 Niti od one žene, ki je prišla doli iz hiše greha prosit sočutja in ljubezni, pa ste jo tako brezobzirno pahnili nazaj v beznico greha.
20 Niti od one male deklice, ki ste jo pregnali iz svoje srede in izpostavili ostrim sunkom mrzlega nočnega vetra.
21 Rečem vam, ljudje, karkoli ste storili tem, ki so mi sorodni, ste storili meni.
22 Znotraj svojega lastnega doma ste me žalili. Ne morem ostati. Grem, da najdem ono deklico, ono ženo in onega moža, da jim pomagam, dokler ni iztekla vsa kri mojega življenja.
23 To imenujem prijetnost, če pomagam potrebnim, nasičujem lačne, oblačim nage, ozdravljam bolne in govorim besede tolažbe in vzpodbude zapostavljenim, malodušnim in potrtim.
24 To pa, kar vi imenujete veselje, je zgolj varljiva nočna prikazen. Zgolj iskra od plamena strasti, na stenah časa izdelane risarije."
25 Medtem ko je Logos govoril, pride belo oblečeni duhovnik rekoč: "Zbor te čaka."
26 Spet je Jezus stal pred sodiščem. Spet ni nihče spregovoril besede. V Jezusove roke položi hierofant papirus z besedo: ČLOVEKOLJUBJE.
27 In Jezus je bil zmagovalec nad sebičnim jazom.

POGLAVJE 52

Jezus prebije štirideset dni v tempeljskih gajih. Prestane peto izkušnjo bratstva in prejme peto diplomo: JUNAŠTVO.
1 Gaji svetega templja so bili bogati s kipi, spomeniki in svetimi skrinjami. Jezus je rad hodil tja in meditiral.
2 Potem ko je zagospodoval jazu, je v teh gajih štirideset dni govoril z naravo.
3 Tedaj mu vodnik v verigo vklene roke in noge ter ga pahne v brlog lačnih zveri, nesnažnih ptic in plazilcev.
4 Brlog je bil teman kot noč. Rjovele so zveri, besno so krakali vrani, sikale kače.
5 Jezus reče: "Kdo me je tako vklenil? Zakaj sem krotko sedel in pustil, da so me vklenili v verige?
6 Pravim vam, da ni nikogar, ki bi mogel zvezati kako človeško dušo. Iz česa so vezi narejene?"
7 In v svoji moči se zravna in zraste. Kar je mislil, da so verige, so bile zgolj ničvredne vrvi, ki so se ob samem dotiku razvozlale.
8 Zasmejal se je in rekel: "Verige, ki priklepajo ljudi na zemeljske kadavre, se izdelujejo v fantazijskih delavnicah. Narejene so iz zraka in zvarjene v ognju prevare.
9 Če se bo človek vzravnal in zastavil moč svoje volje, se bodo te verige razblinile kakor nepotrebna pajčevina. Volja in vera sta namreč močnejši od najmočnejših verig, kar jih je človeštvo kdaj skovalo."
10 Visoko vzravnan stoji mladi mojster duha med lačnimi zvermi in pticami in se vpraša: "Kaj je ta tema, ki me obdaja.
11 Zgolj odsotnost luči je. Kaj pa je luč? To je samo dih Boga, valujoč v ritmu nagle misli."
12 Tedaj pa reče: "Bodi svetloba!" In s silo volje učinkuje na eter, dvigajoč ga, dokler njegovo valovanje ni doseglo ravni luči. Tedaj je postalo svetlo.
13 Tema ječe se je preobrazila v svetlobo novorojenega dne.
14 Nato se je ozrl po zvereh, pticah in plazilcih, a glej, ni jih bilo.
15 In Jezus je vzkliknil: "Le česa se duše bojijo? Strah je vozilo, ki človeka pelje v smrt.
16 Ko pa se znajde v grobnici, uvidi, da se je varal. Mit je bilo vozilo in smrt zgolj domišljijski proizvod.
17 Toda nekega dne se bo človeštvo naučilo vsega, česar mu je treba videti, da se bo dvignilo iz brloga divjih zveri, ptic in plazilcev ter bo stopalo v luči."
18 Tedaj je Jezus zagledal zlato lestev in se vzpel po njej. Na vrhu pa ga je čakal belo oblečeni duhovnik.
19 Zopet stoji pred sodnim zborom, zopet nihče ne spregovori, molče stegne hierofant roko v blagoslov.
20 In znova mu položi v roko zvitek papirusa, to pot opremljenega z besedo: JUNAŠTVO.
21 Logos je v spopadu s strahom in njegovo dozdevno armado izšel kot zmagovalec.