Opažam, da v svetu obstajata dve šoli, ki sta si nekako nasprotni v doseganju cilja notranje izpolnitve.
Ena obljublja izpolnitev po poti celibata in odrekanja, ki je prisotno v mnogih religijah in gibanjih, druga pa obljublja notranjo izpolnitev v izpolnjevanju zunanjih želja, k čemur je danes usmerjena celotna zahodna družba.
Zame ni bila dobra ne ena, ne druga Zakaj?
Recimo, če bi šel v samostan z željo odreči se zunanjemu svetu, bi želje po zunanjih ugodjih in drugih dražestnih željah še vedno ostale v moji glavi, če pa bi si izpolnil vsako željo, ki bi mi prišla na pamet, pa bi vedno prišla spet neka nova in nova želja po zadovoljitvi, kot recimo droga, ali pa bi se morda celo dokončno naveličal življenja, kot se ga pri nas v Sloveniji vsak dan naveliča v povprečju po ena oseba, ki uspešno naredi samomor.

Naj začnem s pismom nekoga, ki je nekako takole začel pisati ljubezensko pismo svoji dragi:
»Zate ljuba moja, bi preplaval vsa svetovna morja, zate ljuba moja, bi preplezal vse svetovne gore …
in končal s: »V soboto pridem k tebi, če ne bo deževalo«

Vsekakor gre pri vsakem ljubezenskem odnosu za dve vrsti ljubezni. Ena je brezpogojna ljubezen, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, cenjenju, iskrenosti in predanosti, ko enostavno ne moreš reči, da imaš to osebo rad zaradi določenega razloga, ampak jo v celoti sprejemaš takšno kot je in čutiš, da se v njeni družbi prijetno počutiš in plemenitiš, da ji nekako pripadaš, oziroma, da je celo tvoje poslanstvo, da si s to osebo do svojega, ali njenega konca.

Analiza IGRE “Če Ne bi bilo tebe” (primer) po Transakcijski analizi ; Seminarska naloga Z. Patricia

Žena se pritožuje nad tem, da ji mož tako zelo omejuje družbene aktivnosti, da ona sama ni mogla razviti in se naučiti nekih spretnosti družabnega življenja in igranja…
Prepričana je, da če ne bi bilo njenega moža, bi ona marsikaj počela.

BREZPOGOJNA LJUBEZEN

O brezpogojni ljubezni govorimo takrat, ko sprejmemo človeka takšnega kot je in ga ne poskušamo spremeniti. To je velja predvsem pri zdravljenju. Ko nas nekdo poišče in nas prosi za pomoč, mu jo moramo izkazati na način, ki ga najbolje obvladamo in s katero vemo, da mu ne moremo škodovati…

TIBETANSKA KNJIGA ŽIVLJENJA IN UMIRANJA (Sogyal Rinpoche)

Avtobiografija v petih poglavjih

1
Hodim zdolž ulice.
In padem v globoko luknjo,
ki zija v pločniku.
Zgubljen sem… brez upanja.
Saj nisem sam kriv.
In celo večnost traja, preden najdem pot ven.

V tokratnem potovanju po naši psihični pokrajini se bomo pomudili pri pogledu na ego stanja (ES) in naše središče. Pogledali bomo tudi, kdaj in zakaj povzročimo, da smo brez "energije" in kdaj rušimo mostove med nami in drugimi oz. naše notranje mostove.