Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20020902110647790

Transakcijska analiza 2 ponedeljek, 2. september 2002 @ 11:06 CEST Uporabnik: Pozitivke V tokratnem potovanju po naši psihični pokrajini se bomo pomudili pri pogledu na ego stanja (ES) in naše središče. Pogledali bomo tudi, kdaj in zakaj povzročimo, da smo brez "energije" in kdaj rušimo mostove med nami in drugimi oz. naše notranje mostove. Središče je tisti del nas samih, ki je naraven, pristen, naš notranji samopomočnik. Je del, ki ostaja nekako nespremenjen. Sama temu delu rečem duša. Kot majhni otroci smo pogosto v svojem jedru in izražamo naravnega otroka neposredno, ne da bi to kakorkoli filtrirali skozi podosebnosti, maske. Narava tega jedra se po mojem mnenju zrcali v našem notranjem Otroku. To je ego stanje, v katerem je uskladiščene največ energije. Je čustveno najbolj bogat del naše osebnosti. Ko smo v tem ego stanju, smo v stiku z našim telesom, občutki, čustvi, potrebami, hotenjem, željami. Celo danes lahko aktiviramo pretekle spomine, občutke, celo zgodnja mišljenja, ki so nam še vedno dostopna ravno tukaj. Pa vendar realnost od nas zahteva, da razvijemo tudi druga ES, torej druge psihološke realnosti, ki nam služijo pri vsakdanjih opravilih. Ego stanja kot usklajen sistem mišljenja, čustvovanja in vedenja je torej orodje, s katerim delujemo različno v različnih situacijah. Ko uspemo gladko prehajati iz enega stanja v drugega, pomeni, da se odzivamo dražljajem oz. razumevanju le teh, izzivom realnosti, spremenjenim okoliščinam. To, da nismo togi, govori o pretoku energije skozi različna ES, torej Starša, Odraslega in Otroka. Zato, da bi razumeli naslednje ES, poglejmo kako uspešno rušimo notranje ali zunanje mostove. Most je prispodoba za stik, za vezi med jedrom in ego stanji oz. nas z drugimi ljudmi. V ego stanju Starša imamo shranjena vrednostna sporočila, ki smo jih sprejeli od zunaj, od nam pomembnih avtoritet. Tu poenostavljamo postopke, zagotavljamo si obstoj, se socializiramo, preprečimo impulzivnost in samoaktivnost našega Otroka. Kontrolni stolp, ki nam razsvetli pot in nakaže, kako se nekaj "mora" storiti. Seveda je ta kontrolni stolp lahko prijazen, moder, ljubeč. Lahko je pa tako glasen, kritičen, obsojajoč, kontrolirajoč, da nas hromi. Vrednostne sodbe o svetu in ljudeh, predsodki, potreba po kontroli, glasen ponavljajoč magnetofonski trak, na katerem so posneta vsa sporočila in prepovedi naših staršev, je vir rušenja mostov znotraj nas in okrog nas. Kritičen kontrolni stolp, ki preglasi vse v nas, je psihična realnost, ki jo poznamo verjetno kar vsi. Pa vendar, z uspešno "prevzgojo" kritičnega starša najdemo ključ do osvobojenosti. Nekateri ta kontrolni stolp poimenujejo tudi "vzorec". Preseganje tega vzorca pomeni stik z energijo. Odgovor, zakaj smo nenadoma in čudežno ostali brez energije, najdemo tu; vklopili smo kritični kontrolni stolp. Vklopili smo magnetofonski trak, na katerem je posneto neskončno ur sporočil, ki nam govorijo, česa vse NE smemo, kakšni da smo, ker ne ustrezamo merilom. Si predstavljate tak posnetek? Da si lažje predstavljate, kaj počnemo sami sebi, ko predvajamo te posnetke, preberite naslednje stavke… Kontrolni stolp pravi: "Moraš biti prijazen z odraslimi ljudmi, ne glede na to, kaj storijo oni. Moraš jih spoštovati. Starše moraš brezpogojno ubogati. Ne razmišljaj s svojo glavo. Samo poslušaj in sledi meni! Moraš biti bolj natančen. Napake so nedopustne. To ni dovolj dobro. Brus. Kako ne znaš natipkati ene strani brez napak? Kje si še videl, da se tako obnaša v družbi? Tišina! Me ne zanima, kaj ti hočeš sedaj. Molči! Ne smeš se poročiti, dokler sem jaz živ. Seks je samo za umazance. Ne cmeri se. Raje pospravi sobo. Izgini, da te ne vidim…." No, kako se počutite, ko ste to prebrali? Vam je kaj znano? Ste opazili, kaj se je zgodilo z vašo energijo? Seveda teh besed ne predvajamo vedno. Pa vendar, najpogosteje takrat, kadar utegnemo v svojem življenju uvesti določene spremembe, ki niso skladne s tem, kar so nas "oni" učili. Kako uspešno popravimo notranje mostove? Po mojih izkušnjah si delno lahko pomagamo tudi sami. Koraki k temu pa so naslednji: Sebe je potrebno pozorno in spoštljivo poslušati; pri tem nam dobro služi ego stanje Odraslega, saj lahko sami sebi postavljamo vprašanja, s katerimi si razjasnimo, kaj čutimo, mislimo. S tem pa še dodatno razvijamo in jačamo ta del nas, ki nam omogoča zdravo distanco do dogajanja. Recimo, da začutimo v sebi nek nemir. Pojdimo do tega občutka in ga poglejmo podrobno. Kdaj sem začel-a čutiti ta nemir? Kaj sem takrat razmišljal-a? Kaj se je pred tem zgodilo? Kaj potrebujem v resnici ta trenutek? Kaj pogrešam v resnici? Svoja čustva je potrebno sprejeti; vedno bolj jasen mi postaja pomen sprejemanja čustev. Lahko rečem, da je skupna usoda vseh, da smo bili deležni vzgoje, v kateri so neka čustva nezaželena, nesprejeta. Navadno gre za čustva, ki jih nekateri pojmujejo kot manj plemenita ali celo negativna. Pa vendar, negativnih čustev ni. Zavedajte se svojih čustev, ki jih občutite in ne delajte selekcije, kaj smete in česa ne čutiti. Vsako pristno čustvo vas bo popeljalo do nekega vira. Napisala sem "pristno" čustvo, saj vemo, da obstajajo tudi nepristna čustva. Te razpoznamo po njihovem avtomatizmu, ponavljajočem vzorcu v podobnih situacijah, z veliko mero kompulzivnosti. Potolažimo se; temu dajem velik pomen, ker sposobnost, da sebe potolažimo, govori o tem, da smo že spoznali, kaj potrebujemo in hkrati smo uspeli aktivirati našega notranjega Negujočega Starša. Pomeni, da smo prišli v stik z našim notranjim Otrokom, z našimi potrebami, da smo te potrebe sprejeli tudi z notranjo "avtoriteto" ali kontrolnim stolpom, kot jaz temu rečem. Ljubeče čustvo, ki ga namenimo svojim potrebam, izgleda tako, kot bi vzeli v naročje sami sebe. Sami sebi postanemo negujoči starš, s tem pa tudi čustveno neodvisni in vedno bolj avtentični. In tako kot zmoremo potolažiti sebe, z isto potrpežljivostjo, spoštovanjem, bomo uspeli poslušati druge. Torej, slednje ES je Odrasli. To je avtonomno ES, usmerjeno na objektivno oceno realnosti, v njem ni preteklosti, predvsem sedanjost - realna aktualnost, je kot računalnik, programiran, da sprejema, obdeluje, preverja, predvideva podatke iz okolja. Funkcija Odraslega je v sposobnosti sprejemanja, analiziranja informacij, reševanja problemov, vzdrževanju razmerij z zunanjo stvarnostjo, moderira sporočila iz Otroka in Starša. Pravilno deluje, če ima točne in dovolj informacij, ter če pravilno delujejo notranje vezi oz. meje med ostalimi ES. Omogoča nam določeno mero distance do dogajanj znotraj nas. Omogoča nam, da preverimo koristnost, smiselnost, uporabnost sporočil, verovanj, vzorcev, ki smo jih ponotranjili od nam pomembnih ljudi. Komentarji (0) www.pozitivke.net