NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Delo   
    četrtek, 25. september 2003 @ 05:15 CEST
    Uporabnik: Anonymous

    * Osebna rast in odnosi

    Delo

    Kaj je delo? Ponavadi je odgovor: »delo je nekaj, kar počnemo za preživetje«. Vendar nas taka definicija oropa življenja. Nekateri spoštujejo delo, kot smisel življenja, in zanemarjajo ostala področja. Nekateri delo enostavno pretrpijo in potem »uživajo« ob vikendih. V vsakem primeru nam od Življenja ne ostane veliko.

    Kaj pa je točno namen dela?
    E.F. Schumacher: »Kot prvo, da nam zagotovi potrebne dobrine in storitve. Kot drugo, omogoči nam da uporabimo svoje darove oz. talente. Kot tretje omogoči nam služenje in sodelovanje z drugimi, da se tako osvobodimo prirojene egocentričnosti.«
    Ekonomist R. Theobald: »Delo je nekaj, kar ljudje nočejo početi in denar je nagrada, nadomestilo za nevšečnost dela.«
    S. Terkel v knjigi Working opisuje delo kot: »...gre se za nasilje, nad duhom in telesom. Delo predstavlja čire na želodcu, nesreče, pare, ki se prepirajo, pretepe, živčni zlom, brcanje psa naokoli. Je predvsem vsakodnevno poniževanje.«
    Na drugi strani pa Kahil Gibran pravi tako: »Delo je ljubezen, ki je postala vidna.«
    Kaj je torej delo blagoslov ali prekletsvo?



    Delo skozi zgodovino

    Kot človeška bitja moramo vsi delati za osnovno preživetje – vendar koliko? Ali obstaja minimalno potrebno dnevno delo. Različni viri, od primitivnih kultur do moderne zgodovine, kažejo, da je potrebno odraslemu posamezniku delati tri ure na dan. Marshal Sahlins, avtor knjige Stone Age Economics je odkril, da preden je zahodni vpliv spremenil način življenja bušmanov v Kalahariju, je moški lovil dva do dva dneva in pol na teden, z povprečnim delavnikom 15 ur na teden. Ženske so porabile približno enak čas za nabiranje. Pravzaprav je en dan dela, preskrbel družino za tri dni z zelenjavo. Torej so možje in žene delali skozi celo leto nekaj dni in si nato vzeli nekaj dni časa za počivanje, igranje iger, pogovarjanje, rituale in obiske. Dr. Frithjof Bergmann pravi: »Večino človeške zgodovine je človek delal, le dve do tri ure na dan. Ko smo se premaknili iz agrikulture v industrijsko dobo, se je delavnik povečal in pojavile so se oznake kot: človek je len če ne dela 40 ur na teden... Predpostavka, da bi vsi morali imeti delo se je začela z industrijsko revolucijo.« Prav tako omenja Paramahansa Yogananda, ko govori o samo-oskrbujočih duhovno usmerjenih komunah po svetu, da zadostujejo tri ure dela dnevno, ter nam tako ostane čas, da počnemo tisto kar nam je pomembno.

    Lahko si predstavljamo predindustrijske čase, ko je bilo delo povezano z družino, verskim praznovanjem in igro. Potem pa je prišla industrijska revolucija, ki je ločila življenje na predalčke »delo« in »ne-delo«. V 19. stoletju se je začel povprečni delavski človek zavzemati za krajši delavni teden. Sindikati so menili, da bi manj delavnih ur zmanjšalo bolezni in nejevoljo ter povečalo produktivnost. Veljalo je, da bi bilo manj delavnih ur posledica zorenja industrijske revolucije. Več prostih ur bi meddrugim omogočilo delavcem višjo izobrazbo, kar bi doprineslo k demokraciji in splošni kulturi. Vendar se je vse to končalo v času velike depresije (recesija okoli 1930) . Delavni teden, ki je padel iz začetka ind. revolucije, ko je trajal 60 ur na 35 ur v začetku 20. stoletja in se je med recesijo ustavil na 40 ur je do danes za nekatere zopet prišel na 50 oz. 60 ur. Zakaj?

    Med depresijo je prosti čas postal sinonim za nezaposlenost. V prizadevanjih, da bi pospešili ekonomijo in zmanjšali brezposelnost je »New Deal« ustvaril 40 urni delavnik. Delavce so podučili, da je delo njihova osnovna pravica –ne prosti čas. Od recesije naprej malo Američanov vidi zmanjšanje dela, kot naravnen pozitiven rezultat ekonomske rasti in povečane produktivnosti. Namesto tega je dodatni prosti čas smatran kot zaviralec ekonomije, stabilnosti in rasti. Miti »rast je dobra« in »polna zaposlenost« so se uveljavili, kot osnovne vrednote.


    Delo, kot nadomestek za Življenje

    Nadalje smo v zadnje pol stoletja izgubili stik z družino in skupnostjo, kar nam je dajalo smisel zunaj delovnega mesta. Tradicionalni obredi, druženje in preprosto preživljanje časa z drugim so dajali pomen preživljanju prostega časa in občutek pripadanja. Brez občutka, da pripadamo ljudem in kraju kjer živimo, vodi prosti čas v dolgčas in osamljenost. Smisel in zadovoljstvo in celo odrešitev se danes išče v delu. Moški in ženske si danes odgovarjajo na stara verska vprašanja z delom in kariero. Skozi njih si odgovarjamo na vprašanja kot so: »Kdo sem jaz?« »Zakaj sem tukaj?«. Na nek način si celo predstavljamo kariero kot romantično vznemirjenje. Kot, da je tam nekje zunaj Prava Kariera za nas, ki bo izpolnila vse naše potrebe: dobrine, status, smisel, potovanja, spoštovanje, moč, samo-vrednost. Vse kar potrebujemo je, da najdemo Pravo službo za nas.

    Vsi se spomnimo vprašanja, ki so nam ga zastavljali, ko smo bili majhni: »Kaj boš, ko boš velik?« Sprašuje nas o bivanju-biti, ne o delovanju. In vendar se večkrat identificiramo z našim poklicem: »Sem prodajalka.«, »Sem odvetnik.« In potem se čudimo, ko nastopi kriza srednjih let, ko ugotovimo, da to kar delamo, ne ustreza temu kar dejansko smo. Ker smo mnogo več. In kot vedno, odgovor leži v nas, leži v bivanju, zavedanju in ne delovanju.


    Povzeto iz knjige:
    Your money or your life,
    Joe Dominguez, Vicki Robin

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Anonymous
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030911111527973

    No trackback comments for this entry.
    Delo | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Delo

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 25. september 2003 @ 09:51 CEST
    pohvala lep članek :),
    pač izgleda, da je nekatere delovne marxiste že zdavnaj povozil čas, samo da oni tega na svojo žalost še ne vejo :)

    ---
    stojči


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 25. september 2003 @ 12:59 CEST
    Zahvaljujem se avtorju tega clanka, pa ceprav gre za povzetek. Ce bi ljudje, ki podobno mislijo tudi glasno razmisljali, bi bilo zivljenje sigurno lepse.
    Lep, topel pozdrav, pa se na mnogo taksnih misli! ce je mozno, bi vas tudi osebno rad spoznal, zato mi lahko pisete na damjan.lavtar@email.si


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne petek, 26. september 2003 @ 15:21 CEST
    Namesto, da bi homo sapiens rastel vedno bolj v svoji svobodnosti, razumnosti in osebnosti, je delo tisti dejavnik, tista nujnost, da človek preživi. Zato je človek bolj nagnjen, da se razvije v homo faber (rokodelca). Človek osvaja zemljo, planete in vse mogoče sile in to je postala njegova potreba in njegova strast. V sodobnem človeku se je razvilo neizmerno grabežno jedro za pridobivanje dobrin, denarja, ugleda itd., da ne zna več ločiti in postaviti prave meje med njegovo dvojno naravo rokodelca in misleca. V človeku naj bi spregovorila njegova duhovnost, ko je napolnjena z njegovim duhom. Čim bolj nasilna je industrija in tehnika, tem slabotnejša je človekova osebnost in človek postane žrtev sistema, ki ga naredi nadomestek k stroju in tu že nastopi absurd, ki vodi k odtujitvi človeka od svojega lastnega bistva. Pomembno je, da imamo med nujno potrebnim delom za preživetje in svojim bistvom \"biti\" pravo razmerje. Svoje duhovnosti, kljub delovnim zadolžitvam, ne zanemarimo. Posvetimo je odprtost človekove osebnosti, da duhovnost z vsem žarom vstopi v nas in nas prežarči, kajti biti duhovno bogat pomeni imeti tisti blažilni balzam, ki pomaga da boljše, rajše in z večjim veseljem opravljamo svoje delo in ga poklicno vzljubimo. Doris


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds