Časi, ko se bližajo so za nekatere polni pričakovanja, zadovoljstva, hrepenenja, sreče in sploh. Čas zaljubljenih - Valentinovo. Čas, na katerega nas opozarjajo revije, časopisi, radio, televizije, plakati… sploh vse, kamor pogledaš, je nagnjeno k temu, da ti sporoča kaj moraš kupiti ljubljeni osebi, kam jo moraš peljati, kako se moraš obnašati. Reklamni panoji……

Zakaj samo takrat, ko je Valentinovo? Zakaj nebi celo leto, moški in ženske, poslovneži in gospodinje, homoseksualci, biseksualci, mladi, stari, otroci in sploh vsi prebivalci tega planeta na katerem živimo, izkazovali drug drugemu ljubezen?


Kako si narobe razlagamo zaljubljenost in ljubezen. Kako je ta beseda zlorabljena od nekaterih - ljubezen je univerzalna in jo lahko izkazujemo in jo čutimo in imamo. Vsak jo ima v sebi. Zaljubljenost pa je kemija, kemijski proces, ki spremeni obnašanje in razmišljanje človeka in je tako kot droga - omamljen in odsoten. Tak človek ne bi smel voziti avtomobila, sklepati večje posle in sprejemati velike odločitve. Ljubezen tudi ne mine, samo zaljubljenost mine.


Vsaka zaljubljenost, ki pa ni postala ljubezen, pa pomeni bolečino, a ta bolečina je kot gnoj iz katerega zraste najlepša roža. Je izkušnja za v naprej, le od vsakega posameznika je odvisno ali jo bo uporabil, ali pozabil.


Lepo je biti zaljubljen, a še lepše je čutiti ljubezen in jo izkazovati drugim - pa ne le en dan v letu, ampak vse dni v letu.