NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Tekmovanje za najboljšega   
    sreda, 17. december 2003 @ 06:55 CET
    Uporabnik: Anonymous

    * Osebna rast in odnosi Sestavni del naših družbenih dogajanj so tekmovanja. To so dogodki, ki vzbujajo pozornost in združujejo skupine ljudi. Vrstijo se pogosto in na raznih področjih. Pomerja se ena skupina ljudi proti drugi ali pa več posameznikov med sabo. Tekmovanje naj bi bilo zdravo, saj naj bi pripomoglo k razvoju posameznika in družbe. Kljub temu, da je običajno zmagovalec eden, oziroma so nagrajeni trije najboljši, velja zato rek, da je udeležba na tekmovanju pomembnejša kot sama zmaga. Pa si oglejmo naravo tekmovanja malce podrobneje.

    Vsako tekmovanje je osnovano na konceptu izboljševanja. Tisto, kar je popolno, ni mogoče izboljševati, sicer to ne bi bilo popolno. Torej, če tekmuješ, zanikaš popolnost. Če meriš čas, zanikaš večnost, če meriš razdalje, zanikaš brezmejnost, in z vsakim tekmovanjem zanikaš popolnost v tistem, kar meriš. Tekmovanje je vedno zagovarjanje nepopolnosti, saj lahko meri le neko pomanjkanje.



    Tekmuješ torej zato, da izboljšuješ, in tako težiš od nepopolnega k popolnemu. Toda to ni logično, saj se popolnost in nepopolnost med seboj izključujeta. Če popolnosti ne bi bilo, potem so vsa tvoja prizadevanja zamanj, saj želiš doseči nakaj, kar ne obstaja. Želja po doseganju neobstoječega pa se ne more poroditi, saj si ne moreš zamisliti nekaj, ker ne bi obstajalo. Zato že s samim dejstvom, da izboljšuješ vse okoli sebe, priznavaš obstoj popolnosti.

    Ker tekmuješ na vseh področjih, s tem priznavaš tudi popolnost na vseh področjih. Torej priznavaš večnost, brezmejnost, in enost. Ker je popolnost popolna prav zato, ker vsebuje vse, obstaja lahko čas le v večnosti, prostor le v brezmejnosti, in vse, kar se ti zdi ločeno, je lahko le del enosti. Ločeni se ti zdijo tvoj um, tvoje telo, tvoja čutila, in vsa tvoja okolica. Ker pa deljena popolnost ne obstaja, ne obstaja prav nič, kar se ti zdi nepopolno, oziroma se ti zdi nekaj nepopolno le zato, ker ti to tako zaznavaš.

    Ta enostavna logika, ti pove, da smo vsi pravzaprav eno, ki je večno in brezmejno. Da zaznavaš ta svet kot nepopoln, je to le zato, ker je napačna tvoja zaznava. Tvoja zaznava tega svet ni logična, in zaradi vsega, kar misliš in počneš, živiš v iluziji časa in prostora. Pozabil si na svojo popolnost, da bi se igral z nepopolnostjo. Zamislil si si ta svet, in skušaš živeti ločen on enosti, izven večnosti in v pomanjkanju vsega kar si lahko predstavljaš.

    V tem svetu lahko tekmuješ le s samim seboj. Vse tukaj je minljivo in ničesar ti ne prinese trajnega zadovoljstva. Umiraš in se rojevaš znova in znova, dokler ne spoznaš bede tega sveta. Vsaka zmaga prinese poraz, saj morajo vsi izgubiti, da bi ti postal najboljši. Toda vsi smo med seboj povezani, in tako sem sebi povzročaš bolečino, trpiš in umreš, da bi se ponovno rodil in se vendar le naučil, da večen mir in zadovoljstvo najdeš le v svoji popolnosti.

    Da bi dosegel popolnost, ti ni treba storiti ničesar, saj si popoln že odkar obstajaš. Lahko se samo prenehaš slepiti s tem, da si nepopoln. Prenehaj tekmovati sam s sabo, prenehaj misliti o preteklosti in prihodnosti. Bodi le v sedanjosti, ki je večnost, in zaglej sebe v sem, kar vidiš. S tem se bo pričela vračati tudi tvoja prava zaznava tega sveta, ki bo svet oblik razblinila v večno radostno svetlobo tvoje resnične biti brezmejne ljubezni.

    Anže Rozman, 13.12.2003
    www.rozman.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.rozman.org
  • Več od avtorja Anonymous
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20031213195522246

    No trackback comments for this entry.
    Tekmovanje za najboljšega | 11 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 17. december 2003 @ 11:17 CET
    citat : \"Pozabil si na svojo popolnost, da bi se igral z nepopolnostjo...

    ...Da bi dosegel popolnost, ti ni treba storiti ničesar, saj si popoln že odkar obstajaš.\"

    Ok, sem popoln kot praviš. Torej je tudi ta moja \"pozaba\" (ki jo omenjaš zgoraj, da bi se igral z nepopolnostjo) popolna? Nekdo, ki je popoln najbrž ne more narediti nič nepopolnega, ali ne? Zakaj bi se potem trudil narediti ali prakticirati karkoli, saj je vse že popolno (tudi ta \"pozaba\"). In tudi če bi s takim prakticiranjem (kot ga ti najbrž tudi \"predlagaš\" svojim učencem/slušateljem, sicer ne vem zakaj, ko pa ni treba storiti nič) že kaj dosegel, je po vsej verjetnosti spet možnost, da se bom iz svoje \"popolnosti\" znova hotel poigrati z \"nepopolnostjo\". Zato žal ne vidim ravno nekega smisla v tej Resnici (in praksi s katero se jo lahko doseže oz. spozna), o kateri govoris ti, ki je podprta (omejena) le z logiko.

    Razen če kakšen člen se manjka?


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 17. december 2003 @ 13:36 CET
    Moja razlaga popolnosti bo nepopolna toliko časa, dokler jo sam ne bom dosegel, takrat pa jo ne bom več mogel razlagati, ker zame nepopolnost ne bo več obstajala. Razlagam jo lahko le z besedami, ki so simboli, ki jih vsak, ki je nepopoln, izreka in interpretira nepopolno. Prav tako popolnosti ni mogoče popolno dojeti z nepopolnim umom.

    Popolna pozaba ne obstaja, ker ta beseda ne označuje polnost nečesa, temveč pomanjkanje nečesa, v tem primeru je to pomanjkanje spomina oziroma zavesti. Popolna pozaba bi po logiki pomenila, da bi prenehal obstajati, saj obstajaš samo takrat, kadar se samega sebe zavedaš. Kar koli za tebe obstaja le zato, ker se te stvari zavedaš. Česar se ne zavedaš, zate ne obstaja.

    Popolnost boš lahko dosegel le takrat, ko boš opustil vse nepopolno. To pomeni opustitev vsega, kar sedaj misliš, da si. Ko opustiš nepopoln del samega sebe, se zopet združiš z ostalim delom tvojega razceplenega uma. Tega pa ne boš mogel storiti toliko časa, dokler se boš zapletal v lastne misli, in še naprej bival v nepopolnosti. Tega ne poizkušaj razumeti, ker tega nisi zmožen.

    Resnico lahko le sprejmeš, ker jo kot tako prepoznaš, ali pa se ji še naprej izogibaš in se varaš z bivanjem v neresničnosti. Da boš to desegel, pa ni moja naloga, temveč tvoja, saj moraš najprej doseči dovolj veliko stopnjo zavesti, oziroma željo po opuščanju iluzij tega sveta. Tega pa te uči vse, kar se ti dogaja v tem tvojem dozdevnem življenju.

    Anže Rozman
    www.rozman.org


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 17. december 2003 @ 14:37 CET
    citat : \"Moja razlaga popolnosti bo nepopolna toliko časa, dokler jo sam ne bom dosegel, takrat pa jo ne bom več mogel razlagati, ker zame nepopolnost ne bo več obstajala.\"

    Torej so tvoja pisanja in razlage tukaj na Pozitivkah le dokaz, da popolnosti še nisi dosegel.

    citat : \"Razlagam jo lahko le z besedami, ki so simboli, ki jih vsak, ki je nepopoln, izreka in interpretira nepopolno.\"

    Torej je v končni fazi čisto nesmiselno brati tvoja nepopolna pisanja tukaj na Pozitivkah, ker se s tem le odmikamo od popolnosti.

    Kakšen je potem dejanski namen tvojega pisanja tu?


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 17. december 2003 @ 17:46 CET
    Moje razlage so vsekakor dokaz, da popolnosti še nisem dosegel. To je popolnoma logično, ni mi pa jasno, zakaj me to sprašuješ, saj nikjer nisem napisal, da sem popolnost že dosegel. Trdim lahko le, da sem dosegel neko stopnjo zavesti, ki mi omogoča intenzivneje napredovati proti popolnosti.

    V končni fazi je nesmisel karkoli početi na tem svetu, jasno da to vključuje tudi branje mojega nepopolnega pisanja. Nikakor pa to ni odmik od popolnosti, saj se ji približuješ z vsakim razmišljanjem o njej. Od popolnosti bi se recimo odmikal, če bi se zapletal v branje nečesa, kar ne vsebuje resnice, torej branje besedil, ki zagovarjajo neresnice.

    Moj namen pisanja tu je, da bi čim več ljudi skozi branje mojih besed prišlo do čim večjega samosavedanja. Torej, da ne bi počeli nekaj le zato, ker se identificirajo s tistim, kar je izven njih, temveč da pogledajo svojo notranjost, kjer bo vsak našel vir svoje božanske popolnosti.


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 17. december 2003 @ 18:55 CET
    Popolnost je presežna vrednota, ki je nikoli ne dosežemo. Kakor je upanje hoja za srečo, tako je mit o popolnosti seštevek številnih uteh na poti našega tekmovanja, vendar ne vemo kje se ta popolnost v nevidnem ozadju skriva in kdo bo boljši od nas in tudi ne vemo, če po upanju ne bo sledil obup. Iz svojega tekmovanja za najboljšega si človek obeta več in vedno več. Popolnost je kot vesoljsko plovilo, ki s pomočjo upanja dviga človeka visoko nad prostorske in časovne dimenzije, in človeku omogoča, da premaguje težnostno silo lastnega planeta in da se popelje v neskončne razdalje, da bi dosegel Boga. In ker Boga človek nikoli ne doseže ali preseže, je njegovo potovanje dvignjeno nad vsakdanjost, vendar iz nje nikoli ne izstopi. Človek nenehno išče smisel svojega obstoja in tekmuje za svojo popolnost, ki se ne more izraziti kot taka. Zato je že samo upanje, brez da bi dosegli cilj popolnosti, smisel življenja. Z upanjem dosegamo smisel in srečo življenja, ki pomeni glavno dimenzijo prihodnosti. Upanje je v svojih posledicah tudi uiverzalni izhod iz vseh paradoksov, s katerimi se v vsakdanjosti človek srečuje. Upanje je navišja plat naše osebnosti, vse druge vrednote so vpostlane ena v drugo. Upanje je usmerjeno v tveganje, v negotovost prihodnosti, tekmovanje pa pomeni preskakovanje nevarnih prepadov ali skakanje z vrtoglave višine v vodo in pri tem človek doživlja sebe kot tekmovalca, ki ne ve kje je njegova meja. Moje bivanje in moja tekmovalnost ter cilj ki ga nameravam doseči ni moje imetje, ne, to sem jaz sam, to kar je v meni in ne kar je zunaj mene. Jaz sem v sebi, popolnost je zunaj mene. Jaz iščem smisel in srečo življenja v tem, kar sem. Vrline, ki bivajo izven moje eksistence pomenijo odtujitev, razen če postanejo del mene. Srečo lahko doživljam samo znotraj sebe, v svojem obstoju, ne pa v vzorcih, ki si jih lastim za svoje in jih nikoli ne bom dosegel. V moji sreči je vračunano tudi trpljenje, nepopolnost in moje napake na poti upanja k popolnosti. Tu pridemo do konice razpravljanja o popolnosti, ki pomeni abstrakten pojem, za katerim tekmujem, da bi ga dosegel in ga želim doseči in v to svojo željo vlagam v upanje, venar pri vsem tem je najpomembnejše le upanje in moj subjektivni občutek moje notranje izpolnitve in sreče zdaj.

    Tatjana Malec


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 18. december 2003 @ 09:58 CET

    Ko bodo ljudje nehali verjeti, da bodo postali bogovi, bodo postali črvi. (Henry Miler)


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 18. december 2003 @ 11:25 CET
    Izraz, da je popolnost presežna vrednost, ni najboljši, saj nič ni več od popolnosti, torej je ni mogoče preseči, temveč le doseči. Bolje bi jo bilo zato imenovati dosežna vrednost. In zato, ker je dosežna vrednost, jo je mogoče doseči.

    Izraz upanje je vera v nekaj, kar še nisi spoznala kot resnično, torej je vera v neresnično. Če upaš, varaš samega sebe, in zato si prepričana, da tvegaš, saj težiš k nečemu, kar misliš, da te lahko ogroža. Ogroža pa te lahko samo tisto, kar je izven tebe.

    Prav je, da iščeš smisel in srečo življenja v tem, kar si, saj si jo tam tudi našla. In večna sreča je le tam, kjer je vir popolnosti. Vedno, ko se boš obračala v sebe, in boš tam našla svojo srečo, boš spoznavala, da je sreča v tebi večna. Kjer je večnost, pa je tudi popolnost. Zato popolnost ni zunaj tebe, temveč je v tebi.

    Ko boš to spoznala, boš opustila vsako tekmovanje, iskanje in upanje. Tekmovanje boš zamenjala z notranjim mirom, upanje pa boš nadomestila z gotovostjo. Popolnost je res abstrakta, saj je vseobsežna in brezčasna, in prav zato jo vedno najdeš le tu in sedaj, izmika pa se ti toliko časa, dokler si tam zunaj, v svojih mislih, ki ustvarjajo iluzijo časa in prostora.

    Anže Rozman, 18.12.2003
    www.rozman.org


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne petek, 19. december 2003 @ 11:46 CET
    Govoriti in govoriti in pisati o temi, ki se jo lotevas ... nepotrebno pocetje. Vsaj nacin je napacen. Se zavedas, da pises tako, kakor bi pisal samemu sebi? Se zavedas, da bi moral razdeliti kar zelis povedati? Dati naprej! Dajati in ne predpisovati! Dajati pomeni govoriti (pisati) iskreno, preprosto, neposploseno, nenarejeno. Komaj sem se prebila skozi ta tvoj ploski tekst. Lahko mi verjames, da nisem edina. Zelim si, da bi razmislil in bil iskren naslednjic, da bi sedel za tipkovnico in imel v mislih lastno izkusnjo. Ker ta steje.

    Maja.


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne petek, 19. december 2003 @ 14:14 CET
    Govoriti in pisati je vsekakor tudi nepotrebno početje, če pogledaš iz vidika popolnosti. Govorim in pišem lahko le zato, ker se še nisem vrnil v popolnost, in tudi ti lahko moje je popolnona nepotrebno. In vsak način je napačen, ker pravilen način v nepopolnem svetu ne obstaja. Pojem pravilnosti vsakega, ki je nepopoln, je za vsakega drugačen.
    besede bereš le zato, ker nisi popolna. Kakršno koli početje

    Da pišem v ednini prve osebe se popolnoma zavedam, saj tako pišem z določenim namenom. Izhajam iz resnice, da smo vsi eno, torej, vse kar napišem, pišem vsem, ki smo eno, z drugimi besedami, pišem samemu sebi.

    Jaz vsekakor pišem iskreno, pojem preprostosti pa je primerjalen in zopet odvisen od postavljenih meril. Tudi to je res, da posplošujem, saj vse vidim iz vidika enosti, zato namerno ne drobim resnice, saj bi takoj postala laž.

    Namen mojega pisanja ni podajanje lastnih izkušenj, oziroma mojih spominov iz preteklosti, ker ti niso del sedanjosti in so zato neresnični. Branje izkušenj nekoga, ki ne govori resnice, je branje laži, zame pa šteje le še resnica.

    Anže Rozman, 19.12.2003
    www.rozman.org


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne petek, 19. december 2003 @ 14:20 CET
    V mojem prejšnjem komentarju sem zamešal tekst. Tale je urejen.

    Moja razlaga popolnosti bo nepopolna toliko časa, dokler jo sam ne bom dosegel, takrat pa jo ne bom več mogel razlagati, ker zame nepopolnost ne bo več obstajala. Razlagam jo lahko le z besedami, ki so simboli, ki jih vsak, ki je nepopoln, izreka in interpretira nepopolno. Prav tako popolnosti ni mogoče popolno dojeti z nepopolnim umom.

    Popolna pozaba ne obstaja, ker ta beseda ne označuje polnost nečesa, temveč pomanjkanje nečesa, v tem primeru je to pomanjkanje spomina oziroma zavesti. Popolna pozaba bi po logiki pomenila, da bi prenehal obstajati, saj obstajaš samo takrat, kadar se samega sebe zavedaš. Kar koli za tebe obstaja le zato, ker se te stvari zavedaš. Česar se ne zavedaš, zate ne obstaja.

    Popolnost boš lahko dosegel le takrat, ko boš opustil vse nepopolno. To pomeni opustitev vsega, kar sedaj misliš, da si. Ko opustiš nepopoln del samega sebe, se zopet združiš z ostalim delom tvojega razceplenega uma. Tega pa ne boš mogel storiti toliko časa, dokler se boš zapletal v lastne misli, in še naprej bival v nepopolnosti. Tega ne poizkušaj razumeti, ker tega nisi zmožen.

    Resnico lahko le sprejmeš, ker jo kot tako prepoznaš, ali pa se ji še naprej izogibaš in se varaš z bivanjem v neresničnosti. Da boš to desegel, pa ni moja naloga, temveč tvoja, saj moraš najprej doseči dovolj veliko stopnjo zavesti, oziroma željo po opuščanju iluzij tega sveta. Tega pa te uči vse, kar se ti dogaja v tem tvojem dozdevnem življenju.

    Anže Rozman, 17.12.2003
    www.rozman.org


    Tekmovanje za najboljšega

    Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 29. december 2003 @ 13:43 CET
    Prevec govoris in nic ne poves.

    Maja


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,55 seconds