Prana Magazine, Rio de Janeiro, Januar 2002

Uvod
Situacija v svetu ni prav nič smiselna, če pogledate poročila in poskušate razvozlati, kaj se dogaja. Obnašanje večine ljudi je mehansko ponavljanje, ki ga povzročajo zapisi preteklih vedenjskih vzorcev ustvarjenih v preteklih situacijah. S šamanstvom je možno prebuditi posameznike iz te skupinske nočne more. Nujno je, da dovolj ljudi čimprej postane zavednih, da bodo lahko zavarovali prihodnost našega planeta in s tem ljudi.

Očistiti moramo negativne genetske zapise, ki diktirajo vedenje množicam ljudi. Ta plast vsebuje nepredelane energije iz preteklih vojn, socialnih konfliktov in zatiralnih političnih sistemov.

Iz šamanske perspektive obdaja zemljo prostorska plast ali temna matrica, ki je podobna veliki jajčni lupini. Njena zgradba sestoji iz preteklih navad in prepričanj. To so prepričanja kot "nisem dovolj dober, da bi lahko to spremenil", "vlade ne moreš spremeniti", "vsi politiki so isti" in vsa ostala prepričanja, ki omejujejo vašo osebno moč, da bi ustvarili takšen svet kot ga želite. Ta plast vsebuje nepredelane energije iz preteklih vojn, socialnih konfliktov in zatiralnih političnih sistemov.

Piše: Sonja A. Mrak v novi številki Karme plus

Pojem sveče je nastal v tistem trenutku, ko je prazgodovinski človek udaril kamen ob kamen in odkril ogenj, ki ga je potem vzdrževal, da se je lahko pogrel, si skuhal hrano in plašil ali odganjal živali. Sčasoma je ogenj postal eden od glavnih elementov skrivnostnih ceremonialov. Še danes so ljudje očarani, kadar opazujejo moč plamena. Razne bakle ali taborni ognji, okrog katerih so se ljudje zbirali, da bi priklicali duše, so postali neizbežni pri vsakovrstnih ceremonijah, saj so predstavljali izvir svetlobe, simbol božanskega in kozmične moči.

Ogenj je tudi simbol spremembe, žrtvovanja in očiščenja, zato predstavlja pomemben magični pripomoček v ritualih. Še več, celotna okultna znanost in književnost je rojena ob uporabi sveče. Nekateri poznavalci celo trdijo, da se nam bodo najbolj skrite želje izpolnile v trenutku, ko sveča dogori. Zelo pomembna je barva sveče, ki pa je samo en del njenih značilnosti in kompleksnosti. Tekom časa so sveče dobile razne oblike, barve in glede na masovno proizvodnjo tudi veliko število oblik in materialov.

Sporočilo kanalizirano
15. december 2006

~ Učenci svetlobe ~
Fizični premik

Sporočilo tega meseca je ponovno razširitev velikega oktobrskega sporočila. (Poglej The Rewire) Tu grupa več razloži o tem, kaj se odpira na fizični ravni, ko začenjamo to nadgradnjo človeškega ožičenja. Ko to berete, imejte prosim v mislih, da ni potrebno, da je ta proces negativna izkušnja. To se lahko zgodi le, če se upiramo spremembi in spustimo strah v to, da se naša evolucija lahko obrne v negativno. Kot pravi grupa: pričakuješ čudež?

Veliki objemi in nežni dregljaji
Steve Rother
Govorec Grupe

V zadnjih letih se s tezo, da Bog ne obstaja, intenzivno ukvarja kar veliko znanstvenikov in filozofov. Omeniti velja vsaj tri vodilne aktiviste ateizma: Richarda Dawkinsa, Daniela Dennetta in Sama Harrisa. Vsi trije se trudijo, da bi dokazali, da Bog ne obstaja, in hkrati ljudi prepričali, da je religija nepotrebna in celo škodljiva.

Marx je bil v svojem nasprotovanju Cerkvi previdnejši. Trdil je, da je religija oziroma verovanje v Boga "opij za ljudstvo". Pri tem ni mislil, da krščanska Cerkev poneumlja ljudi, niti, da jih dela verovanjsko zasvojene, pač pa, da ljudi vera v Boga pomirja in tolaži ter jih na neki način "zdravi", na svoj poseben način jih celo ščiti pred vsakdanjimi življenjskimi tegobami.

Odvisnost od duhovnosti

Pri svojem terapevtskem delu in pri poučevanju velikokrat naletim na situacije takih in drugačnih odvisnosti. In skupni imenovalec katere koli vrste odvisnosti (od trdih drog, alkohola, nikotina, hrane, odnosov, dela, iger na srečo itd...) je vedno beg pred samim sabo oz. pred globjo resničnostjo v dojemanju sebe, drugih in sveta.

Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

In ta beg ima zelo veliko preoblek.

Bliža se božični čas in v človeška srca se vsipajo blagoslovi enosti. Božični čas je svet, saj si zopet dovolimo začutiti hrepenenje po nečem, kar bi osmislilo in izpolnilo naša življenja. Hrepenenje in hkrati zavedanje, da obstaja razlog, zaradi katerega živimo tukaj in zdaj, v teh telesih, v tem času, na tem planetu.

V božičnem večeru je vsako leto največje število človeških src hkrati združeno v tem hrepenenju, ki je hrepenenje po ljubezni, ki jo običajno iščemo izven sebe. V okoliščinah, od katerih pričakujemo, da naj bi nas izpolnjevale in osrečevale. V soljudeh, od katerih pričakujemo, naj bi nas ljubili.

To je čas, ko nam Kristus vsako leto znova prinaša radostno oznanilo, da je v vsakem od nas ljubezen, ki jo je On izražal, ko je živel v telesu in osebnosti Jezusa. Vabi nas, naj ljubezen iščemo v lastnih srcih. Zato je sveta noč vsaka, v kateri zmoremo začutiti notranji mir in ljubezen v sebi.

Piše: Jasta Prava

zakaj so na zemlji otroci
otroci na zemljo prihajajo zato, da staršem kažejo srečo. kažejo jim vse, kar so ti pozabili. starše, sosede in učitelje spominjajo na nasmeh in na smeh. na živost in na igro in na ustvarjanje. na svetlobo na nebu, na sanjanje in na nočna potovanja. na prijateljstvo s kuštravimi, bolnimi in umazanimi. spominjajo jih na gradove iz peska, na nevidne prijatelje in na angelska krila. otroci odrasle vabijo v domišljijo, ne v fantazijo. "slišim in voham, kar ne vidim. in včasih vidim to, kar ti ne", sporočajo mamici. "domišljijo si pozabil, očka. v njej so občutki - ne misli in pravila. smeh pa ljubezen in srečo, to ti bo tvoja domišljija podarila".

ko otrok pride v družino, s seboj prinese čisto srečo. ko raste, postane pridnica ali porednica, največkrat pa oboje. zvezde so v nebeški službi zato, da otrokom pomagajo ostati srečnice. v družbi resnih in odgovornih odraslih otrokom namreč ni vedno lahko. kjer je na zemlji sreča doma, tam so visoka drevesa in košati grmi, tam vesel otrok skaklja. vendar so na zemlji tudi drugačni domovi. hiše so in stanovanja, v katerih živi virus.

Leto se bliža koncu in dnevi do zimskega sončnega obrata so vse krajši. Prihaja čas božičnega praznovanja, ki nosi s seboj veliko skrivnosti. Na božič naj bi se rodil Božji otrok, Jezus Kristus, in na svet prinesel svetlobo in odrešitev. Vendar Kristusova svetloba ne prihaja k nam le en dan v letu; dotika se nas v vseh letnih časih, vsak dan, in nas sili k premišljanju in poglabljanju.

Res pa je, da mnogi ljudje začutijo duhovni impulz ravno v zimskem času, ko narava počiva in se človek obrne vase. Zemeljsko noč obsije duhovno sonce in njegovo sevanje, ki nas kliče in prebuja, začutimo še posebno močno. Dvanajstero svetih noči od 25. decembra do 5. januarja predstavlja zato duhovni temelj prihajajočega leta.

Piše: Jasta Prava

krila imaš kot človek vsak, čeprav zastaja ti korak
duh v ljudeh bi rad živel, se razširjal, pesmi pel
kdo tišči ga v steklenici, kdo ne da mu zaživeti?
ni vprašanje - ne it tja - dejstvo je: resnica sveti.
v nas je rana, ki tišči, ker eone je zatrta
ženska energija v njem in meni, v temo žalosti zazrta
rešim jo lahko le sama, izstopim iz starega sveta
ki denar so in kontrola, vlada, šport, religija.
vsi te silijo v pravila, v stiski stalno te držijo
možgane oprane ščipajo, dihat komaj ti pustijo
ne dovolj in da si manj, kam bi rada? pojma nimaš!
rečejo, da ti ne veš in seveda jim prikimaš.

je program in je hipnoza, drži nas od atlantide
daj, dovoli si resnico, naj travma končno odide.

Piše: Jasta Prava

srajčka srečnica
zvezda te na sanjsko potovanje odpelje v srajčki srečnici. ta pisana srajčka je njeno darilo. od nje se odbijajo smrčanje sosedov, lajež psov in piki komarjev. ko je otrok v srajčki srečnici, mu godrnjanje odraslih ljudi ne pride blizu in ne njihovi strahovi.

"zakaj odrasli stalno govorijo "pazi"? zakaj stalno opozarjajo"? se sprašuje vsak majhen otrok.
"in kaj vse moram včasih narest, da se očka nasmehne. kje le očka je, ko me gleda, vidi me pa ne? v naročju me drži in voziček potiska, a prav tukaj, z mano ga ni". s to prvo uganko se otrok sreča, ko še spregovoriti ne more. lahko pa se nasmehne.

Elisabeth Kuebler Ross: KOLO ŽIVLJENJA (povzetek)

Elisabeth Kuebler Ross je svetovno znana zdravnica, psihiatrinja in tanatologinja, ki je zaslovela po delu s hudo bolnimi in umirajočimi, z otroki in z obolelimi za aidsom, pa tudi po gibanju za hospice, ki ga je uvedla v ZDA. Je avtorica številnih knjig, ki so prevedene v dvajset jezikov. Njena zadnja knjiga "Kolo življenja" je avtobiografija, kjer opisuje svoje razgibano a naporno življenje. Elisabeth je mojstrica razumevanja, sočutja in ljubezni.

Vedno se bori za lajšanje trpljenja bolnikom in nasprotuje brezsrčni in pogosto zbirokratizirani medicinski oskrbi ter opogumlja ljudi z modrostmi, ki segajo preko navidezne meje, ki ji pravimo smrt.

Piše: Jasta Prava

utrinki za otroke v manjših in večjih telesih
nastopajoči: srečne zvezde in vsi pridni in poredni otroci
namen: podpora pridnicam in porednicam, da ostanejo srečni-ce

sreča na nebu
na zemlji je sreča, ker je sreča na nebu. odkar so zvezde, ni več črnih noči. ni več takih, ki se jih otrok lahko boji. noči so lahko oblačne, celo deževne, črne pa niso več. zato tudi ljudje niso več črni in otroci sploh ne. ljudje niso temni, niso slabi. lahko so samo slabe volje, celo jezni so ali žalostni in včasih so nesrečni. takrat se grdo držijo in težko te objamejo. ne gledajo v nebo, sanjati so pozabili.

Leto se bliža koncu in dnevi do zimskega sončnega obrata so vse krajši. Prihaja čas božičnega praznovanja, ki nosi s seboj veliko skrivnosti. Na božič naj bi se rodil Božji otrok, Jezus Kristus, in na svet prinesel svetlobo in odrešitev.

Vendar Kristusova svetloba ne prihaja k nam le en dan v letu; dotika se nas v vseh letnih časih, vsak dan, in nas sili k premišljanju in poglabljanju. Res pa je, da mnogi ljudje začutijo duhovni impulz ravno v zimskem času, ko narava počiva in se človek obrne vase. Zemeljsko noč obsije duhovno sonce in njegovo sevanje, ki nas kliče in prebuja, začutimo še posebno močno. Dvanajstero svetih noči od 25. decembra do 5. januarja predstavlja zato duhovni temelj prihajajočega leta.

Sporočilo kanalizirano
15. november 2006

~ Nova matrica ~
Ponovno ožičenje vaše energijske matrice

To sporočilo je v povezavi z velikim sporočilom prejšnjega meseca. (Poglej) Tukaj grupa več razloži o tem, kaj se dogaja, ko začenjamo to nadgradnjo človeškega ožičenja. Razložili so, da je, četudi energijska matrica nikoli ne more biti spremenjena, mogoče dodati novo prevleko na obstoječo matrico. To postaja vznemirljivo. Obdržati se v sedlu je samo začetek.

Veliki objemi in nežni dregljaji
Steve Rother
Govorec Grupe

Z osredotočanjem na svoj vdih in izdih se sprostimo in si predstavljamo, kako v nas skozi vrha glave priteka zlata svetloba, ki pomeni ljubezen, mir, harmonija in zaupanje. Svetloba se širi po celem telesu z vsakim izdihom, z vdihom pa pritegnemo to svetlobo iz vrha glave v nas.

Priporočilo:
Vizualiziramo toliko časa, da začutimo popolno predanost, umirjenost duha in zlitje z Univerzumom. Počasi, ko se poglabljamo v sebe začutimo, kako smo varni in zaščiteni pred negativnostim tako, da se nam ne more popolnoma nič slabega zgoditi. Stvari sprejemamo razumsko, saj je um in srce v meditaciji povezan in deluje kot celota. Ni nam pomembno več to, da se stvari ne odvijajo tako, kot smo si zamislili ali pričakovali. Ne analiziramo več situacij, ki se »nam« zgodijo in s katerimi se ne strinjamo. Tudi ne gojimo več občutkov samote, jeze, zamer in sovraštva. Vse kar se nam dogaja sprejmemo kot dejstvo, da se je zgodilo z nekim namenom, da se iz situacije, če je negativna, nekaj naučimo in drugič delamo, razmišljamo ali govorimo drugače, če pa smo zadovoljni in ljubeči pa očutimo, da smo na pravi poti.

Vipassana kot ena izmed tehnik meditacije

Vipassana pomeni videti stvari takšne kot v resnici so in je ena izmed najstarejših tehnik poznanih v meditaciji. Ponovno jo je obudil Gotama Buddha pred 2500 leti kot zdravilo s katerim bi bilo možno pozdraviti vse bolezni v univerzumu.

Piše: Miran Zupančič,

Glede na to, da je celotno Vesolje z vsemi svojimi oblikami in pojavi razodevanje ene, edine Enosti, vlada red in skladnost v naravi kjer upravljajo zakoni duha. Astronomija dokazuje pravilnost gibanja nebesnih teles v prostoru in v duši sveta vlada isti zakon.

Tok misli v človeških možganih je prav tako odvisen od določenih zakonov in se po njih ravna, kot je gibanje Planetov okrog Sonca. Povsod v Vesolju vlada red in skladnost kjer narava posluša zakon duha. Nered se začenja tam, kjer se vmeša občutek posebnosti, ki nasprotuje interesu celote. Kjer je enost tam je mir. Edino nedeljiva enost je vedno v skladju sama s seboj.

Piše: Jasta Prava

ljudje poznamo različne šoke. če jih energijsko ne preobrazimo, ostanejo v naši energiji, mi pa postanemo lažja tarča za naslednji incident. ljudje (vsaj zavestno) ne želimo prizadeti sebe ne drugih. pa vseeno to počnemo. navajeni smo oddajat svojo energijo in jo potem od drugih jemat. okuženi smo z virusom zlorabe. ta se najbolj razširja zato, ker se ga ne zavedamo.

zloraba je energija duha z izjemno sposobnostjo maskiranja in preobražanja. vedno ima nov izgled in drug način. zelo zmuzljiva energija se spreminja tako kot nobena druga. v svojem primežu drži energijo in zavest vsakega posameznika in mu preprečuje ali vsaj otežuje premik. pretvarja se, da je ugodje, a je bolečina. da je modra in pametna, a te samo omejuje. energija zlorabe je v bistvu zelo potentna spolna energija. ker se sama vzdržuje in na novo ustvarja, ustvari verigo udeležencev.

Piše: Anita Čebular

V območju, kjer fizični zakoni ne veljajo več

Prvi koraki so res težki, saj nas vse življenje učijo, da ogenj peče - Ko pa s skupino vred ugotoviš, da te namesto bolečine na žareči preprogi preplavlja zgolj užitek, te ne ustavi nič več - Zliješ se z ognjem.

»Po žerjavici boš hodila?« je bilo začudenje vsesplošno. Pozabila sem na starševska opozorila, da se z ognjem ni igrati. Prezrla argumente učitelja o učinkih visokih temperatur. Odmislila zakone fizike. Predala sem se neznanemu. Prvi koraki so res težki, ko pa s skupino vred ugotoviš, da te namesto bolečine na žareči preprogi preplavlja užitek, te ne ustavi nihče več. »Uspelo mi je!« Znova in znova se vračaš v ogenj.

Ste se že vprašali, kaj si želi vaše srce? No, to storite nemudoma. Ne odlašajte! Morda ste že pozabili na svoje sanje? Morda se vam zdi, da jih človek ne sme uresničiti, saj bi bilo potem preveč lepo živeti? Ali veste, kaj bi počeli, če bi lahko delali, kar vam srce poželi? Torej, premaknite se, odpotujte, podarite rože, povejte, da vam je žal, pojdite se izobraževat. Vse to vas čaka, da storite zase, za svet. Tudi svet čaka na vas, da storite prvi korak. Naj ga vidijo vsi okrog vas. Vaše dejanje bo pritegnilo tudi druge, ki vas bodo posnemali. Odprite srce in si dovolite to storiti.

Zemlja je veliko igrišče, kjer lahko počnete, kar vam srce poželi. Izkušajte, to je vse, kar je potrebno. Veselite se, rajajte, napajajte vse okrog sebe. In tisti, ki jih boste napojili, bodo napajali druge. To je energijske mreža, ki jo ne more ustaviti nihče. Dovolite si biti, izlijte svoje srce na papir. Presenečeni boste, kaj vse si želite.

Miselni procesi sestavljajo tudi svet spomina. Spomin je kulturna dediščina naše zavesti. Človek je razvil lastno kulturo spomina, nekakšen mozaik umeščenosti ljudi, dogodkov, slik, zgodb, pojmov in tudi mitov, ki so se »usedli« v dušo in v spominu tvorijo identiteto naše osebnosti in izkušnjo, ki nas povezuje in usmerja navznoter.

Spomini konstituirajo v nas nek nov svet, ki predstavlja sintezo tistega, česar se hočemo spominjati in tistega, česar se nočemo več spominjati in podzavestno spomin »izbrišemo« z ekrana naše zavesti, ker smo na to hoteli pozabiti ali nimamo čustvenega interesa in zanimanja, da bi gojili spomin na osebe, stvari in dogodke, ki nas ne zanimajo ali bi zaradi neprijetnih občutkov, ki jih te vsiljivke spomina sprožajo, radi odrinili negativke v pozabo.

Z očetom sva šla na pogreb.

Ko sva se približala farni cerkvi sem slišal glasne zvonove, ki vabijo k maši zadušnici za pokojnim. Glavna vrata v cerkev so bila na strežaj odprta, cerkev prazna, zato sem pomislil, da bo maša zunaj, na prostem, očitno zato, ker se je na pogrebu pričakovalo veliko število ljudi.

Pešpot do cerkve je speljana mino župnišča, z očetom stopava po tej poti in ko sem od daleč pogledal skozi vrata, ki vodijo v župnišče, sem videl, da pokojnik še leži v odprti krsti. Oče je rekel: ''No, pa ga gremo še pokropit, preden ga bodo zaprli v krsto''. Vstopila sva v župnišče, takoj za nama pa še neznan moški. Le mi trije smo bili takrat pred pokojnikovim truplom. Krsta s pokojnim je dober meter in pol dvignjena nad tlemi.

Mojster - prek Benjamina Crema (november 2006)

Ko se bo Maitreja pojavil pred svetom, bodo ljudje ugotovili, da Ga poznajo že od prej in da njegovo učenje ni novo ali nerazumljivo. Resnično bo tako preprost, da Ga bodo lahko vsi razumeli.

Ravno njegova preprostost je tisto, kar bo osupnilo. Vendar bo večina ljudi odkrila, da to, kar slišijo, doživljajo na nov način, kot porajajočo se novo resnico, ki se jih bo dotaknila na globlji ravni. Ideje bodo morda preproste, toda odzvanjale bodo v srcih ljudi, občutili jih bodo kot sveže in močne. Tako se bo zgodilo. Tako se bo Maitreja dotaknil src ljudi in jih pozval, naj si pomagajo z nudenjem pomoči svojim bratom in sestram širom sveta. Ko Ga bodo ljudje slišali, bodo globoko premišljevali o tem, kar bo povedal, ob pogosto izrečenih besedah pa bodo nenavadno ganjeni. Njihova srca se bodo odzvala kot se niso še nikoli, novo razumevanje in nujnost pa bosta njihov odziv okrepila.