NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Odvisnost od duhovnosti   
    petek, 29. december 2006 @ 05:01 CET
    Uporabnik: edmond c.

    Odvisnost od duhovnosti

    Pri svojem terapevtskem delu in pri poučevanju velikokrat naletim na situacije takih in drugačnih odvisnosti. In skupni imenovalec katere koli vrste odvisnosti (od trdih drog, alkohola, nikotina, hrane, odnosov, dela, iger na srečo itd...) je vedno beg pred samim sabo oz. pred globjo resničnostjo v dojemanju sebe, drugih in sveta.

    Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

    In ta beg ima zelo veliko preoblek.

    Biti srečen ali duhoven?

    Spominjam se svojih prvih negotovih korakov na poti duhovnosti. To so bili poskusi manipuliranja raznih energij, napovedovanja prihodnosti in detekcije raznih sevanj. To seveda še zdaleč ni bila duhovnost, kakor jo pojmujem danes. Ukvarjanje s subtilnejšimi nivoji naše celovitosti (zame) ni prava duhovnost. Čista duhovnost se (zame) prične, ko se relativnost naših teles (fizis/eter, astral in mental) konča.

    No, kakorkoli že, največkrat imajo prav posamezniki, ki se imajo za najbolj poduhovljene in razsvetljene največje probleme v svojem življenju. Soočanje s svojimi resničnimi občutki jim predstavlja veliko težavo, njihova resnična odprtost je zelo majhna. In sami si ne znajo pomagati. So neme priče ujetosti v mehanizme v umu. Žal je tako. In zaradi vsega tega potem potrebujejo nekaj, kar nima nobene skupne točke s prizemljenimi cilji, pristnimi občutki in realnim stanjem - z njimi samimi. Tako se vrtijo v svojih vzorcih in niti ne opazijo, da so izgubili stik s sabo, z drugimi, z življenjem takim, kot je. To je neprizemljenost, ne pa duhovnost.

    Tudi sam sem se igral take igrice. L. 1993 sem šel v Indijo in obiskal nekaj resnično osvobojenih posameznikov in eden izmed njih me je blagoslovil. Po prihodu domov sem bil že po nekaj mesecih pripravljen pustiti službo, prodati imetje in se odpovedati čutnim užitkom. Želel sem Boga! Želel sem oditi v Indijo, k svojemu Swamiju. Vendar, kaj se je takrat z mano v resnici dogajalo?
    Hotel sem zbežati. Moja sposobnost živeti samostojno, po lastni izbiri, je bila zelo majhna. Imel sem polno nakopičenih problemov, bil sem nezadovoljen s svojo službo, nisem imel dekleta, utapljal sem se v občutkih nesposobnosti, manjvrednosti. Izražanje mojih pristnih občutkov je bila zame popolna tujka. Ampak jaz sem si želel Boga, izpolnjenosti in sreče (!). Mislil sem, da bom v Indiji srečen. Sedaj vem, da sreča in izpolnjenost ležita tukaj, v meni in v mojem vsakdanjem življenju. Ne v zaklenjeni sobi polni sveč, mandal in na rogoznici za asane. Sploh pa ne v igricah, katerim se potem reče duhovnost. Moja pot k Swamiju je bila nadomestna rešitev za moje probleme. Nadomestilo za moje nesrečno in neizpolnjeno življenje tukaj in zdaj.

    Nič ni bolj učinkovitega za temeljito napredovanje v duhovnosti, kakor pa soočanje s problemi v vsakdanjem življenju, z izvrševanjem svojih dolžnosti, čiščenja vzorcev obnašanja in potlačenih emocij. Veriga je tako močna, kakor je močan njen najšibkejši člen. In naš najšibkejši člen je ravno vsakdanje življenje. Odnosi, predvsem do staršev, avtoritet, partnerjev in otrok so ključ, ki odpre vrata v izpolnjenost.

    Zato pa pravim, biti res srečen v življenju IN zavedati se in imeti pristne duhovne (absolutne) realizacije, pomeni biti duhoven.

    Kakšno resnično vrednost imajo duhovne izkušnje, če pa jih ne znamo uporabiti v svojem življenju oz. če se ne odražajo v naši komunikaciji, kreativnosti, fleksibilnosti in izvrševanju dolžnosti?

    Kakšno vrednost ima moja predanost Bogu, če pa venomer skušam druge na silo spremeniti (da bi se jaz v svoji neprizemljenosti in nerealnosti bolje počutil)?

    Je moja duhovnost res pristna, če kar nekako ne uspem prebroditi niza poraznih odnosov z nasprotnim spolom?

    Živim res v skladu s svojimi duhovnimi izkušnjami, če že leta in leta vztrajam v obupni službi, kjer niti pod razno nisem izpolnjen?

    Dejstvo je, da smo ljudje precej precej bolj sposobni in kreativni, kot pa si sploh dovolimo misliti. Problem enostavno nastane, ker se ne soočamo s svojimi iluzijami. Če bi se ljudje resnično ukvarjali samo s seboj in izvrševali samo svoje dolžnosti, bi bil ta svet za življenje res precej lepši.


    Upoštevanje realnega stanja

    Ne glede na to, po kateri poti stopamo (katera koli yoga, reiki, meditacije, delo z energijami, astrologija itd...) in ne glede na to, kakšno izobrazbo oz. kokliko nabranega intelektualnega znanja posedujemo, ne glede na vse to, so um, čustva in fizično telo še vedno del naše trenutne realnosti.

    In zanikanje te realnosti oz. čisto človeških potreb (po človeški toplini, ljubezni, razumevanju, po spolnosti, denarju itd...) pomeni zanikanje dela nas samih. In to nikakor ne pelje v napredek temveč v zagrenjenost in odtujenost od lastnih čustev in globjih stanj doživljanja.

    Vsi pravi duhovni Učitelji nas usmerjajo najprej k izvrševanju naših dolžnosti v življenjih. Vse, kar imamo trenutno v svojih življenjih je rezultat naših prejšnjih dejanj in negiranje vsega tega je zelo kratkovidno.

    Zato pa je res povsem brez pomena zanikati tudi tiste navidez negativne lastnosti, ki jih imamo v sebi: jeza, zavest, dvoličnost, sprenevedanje, zmeda, nevednost, agresija, žalost, nemoč, destruktivnost. Tudi te lastnosti so del naših življenj in dobro je, da smo do njih (samih sebe) tolerantni. Ne pravim, da so te lastnosti nujno potrebne za življenje in napredek, pravim le, da je beg pred temi lastnostmi v bistvu beg pred delom sebe. Biti res odprt je pravzaprav pogoj za srečo in odprtost je prava, kadar je res usmerjena na vse, tudi na negativne plati naših življenj.

    Kako naj bom prav zares duhoven, če mi pa že iskreno izražanje svojih (negativnih) občutkov dela ogromne težave?

    Kakšna je moja resnična odprtost in predanost Bogu, če sem pa venomer izrazito nestrpen do svojih negativnih lastnosti in tako tudi do drugače mislečih?


    Spreminjanje drugih

    Dokler ne pristopimo k delu na sebi in s tem k duhovnosti na realen in iskren način, bomo imeli vedno tendenco po spreminjanju drugih. Ampak drugi so taki kot so in to je popolnoma njihova stvar. In če nas kar koli moti na drugih, to kaže samo na to, da imamo sami s seboj določene težave in da nismo prav zares v stiku s svojimi pravimi, intimnimi in globjimi občutji. In iskreni pristop k duhovnosti in delu na sebi pomeni edinole ukvarjanje s samim s sabo.

    Dokler imamo občutek, da se morajo spremeniti drugi (in, da smo mi tisti poklicani, da jih spremenimo, izgubljene duše), so to le pobožne sanje začetnika, ki ne dojame, da si sam ustvarja svojo percepcijo drugih.

    Takoj pa, ko prevzamemo pobudo za svoj napredek in odgovornost zase v svoje roke, se pričnemo ukvarjati izključno sami s sabo, ker nam postane popolnoma jasno, da so naše misli in občutki (o drugih) izključno naša stvar in z drugimi nimajo nobene realne veze. Spreminjanje drugih je le beg začetnika pred soočanjem s svojo globjo resničnostjo.


    Svetla prihodnost

    Kako torej postati in ostati srečen/duhoven? Izogibanje težavam in negativnostim v nas samih je značilnost naše narave. Vendar pa, kdor se izogiba težavam, se prav gotovo uspešno izogne tudi sreči.

    Dobro je, da se včasih vstavimo, in iskreno pogledamo vase:

    Ali sem zares, prav zares srečen/a?
    Me moj način življenja res osrečuje?
    So moji načrti za prihodnost RES MOJI?
    Je to, kar imam sedaj v življenju res to, kar si v srcu želim?
    Sem v zakonu, partnerskem odnosu srečen/a?
    Sem zadovoljen/a z službo, šolo, faksom?
    Sem samostojen/a ali še vedno v "breme" staršem?
    Res dopuščam svojim otrokom svobodo?
    Pred čem bežim?
    Čemu se skušam izogniti?
    Kaj pravzaprav hočem doseči v svojem življenju?
    So moji cilji RES MOJI ali od zunaj pobrani?

    Veliki Učitelj iz Vzhoda je nekoč dejal: „Imej glavo pri Bogu, vendar noge trdno na tleh“.

    Kje je vaša glava (vaše zavedanje)?
    In kje imate noge (imate urejeno vsakdanje življenje)?

    Svojo prihodnost si ustvarjamo sami in usoda nam ne more dati več, kakor lahko iz nje naredimo sami.
    Kakšna bo vaša prihodnost?



    Edmond C.
    041 515 149
    www.insamadhi.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.insamadhi.com
  • Več od avtorja edmond c.
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20061226141159493

    No trackback comments for this entry.
    Odvisnost od duhovnosti | 4 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Odvisnost od duhovnosti

    Prispeval/a: ana dne sobota, 30. december 2006 @ 10:14 CET
    Edmond,
    s tvojim člankom se v celoti strinjam, in mislim, da se o odvisnosti od 'duhovnosti' nasploh premalo govori, zato je rahlo nepoznana.... zaradi močnega in zmotnega prepričanja, da naj bi bil človek, ki bere knjige z duhovno tematiko, obiskuje delavnice, meditira itd.... pozitivno naravnan, zatorej dober... in se ne bi smelo izreči o njem nobene kritike.

    Zame osebno že dolgo velja, da je človek duhoven točno toliko in samo toliko, kolikor je te duhovnosti zmožen pokazati ob težavah vsakdanjega življenja.... kdor živi sebe, ne bo iskal utehe drugod, ne bo ob svojih težavah krivil druge, temveč jih bo reševal na primeren način, znal se bo postaviti zase, ne bo mu težko priznati napake, če jo bo storil....

    Moja izkušnja je taka: ko se poveča pretok energij (npr. zaradi iniciacij), se notranje življenje človeka postavi na čisto druge temelje, začne se nam spreminjat zaznavanje sveta, drugače občutimo čustva.... notranja sprememba pa ZAHTEVA spremembo naših zunanjih življenj. Naše življenje naj bi stopilo na pot k sreči in notranjemu miru, ki pa se ponavadi ne sklada s tistim, kar živimo v vsakdanjem življenju, a človeka je grozotno strah sprememb.... in ljudje vztrajajo nezadovoljni v službah, ki jim ne ustrezajo, v zakonih, kjer ni ljubezni (je pa zveza mogoče ekonomsko uspešna) itd.... in zaradi odpora do sprememb ljudje ne dopuščajo, da bi se jim duhovna spoznanja skozi srce prelila v življenje, temveč si kopičijo znanje v glavah, in z njim morijo druge.... ne živijo duhovnosti, temveč jo ponujajo naprej....

    Ker niso osrediščeni v srcu, se počutijo negotove, in iščejo zaveznike.

    O tem, da smo, sploh zahodnjaki, predvsem duhovni turisti, ne pa pravi iskalci, lahko zasledimo v marsikateri literaturi, tudi v Tibetanski knjigi življenja in umiranja.... Tolikokrat je poudarjeno: ŽIVI ZDAJ! , pa ljudje še vedno begajo za enim višjim smislom.... tako preprosto je, pa ne razumejo: ko sekaš drva, sekaj drva; ko ješ, jej, ko voziš, vozi..... vse od razsvetljenstva in višjega zavedanja ti bo podarjeno, če boš živel predvsem v svojem srcu, ko ne boš čutil ločenosti od Boga, ko ga ne boš iskal izven sebe, temveč boš pomirjen ob zavesti, da je vedno s tabo.

    naj ti bo življenje naklonjeno
    a.


    Odvisnost od duhovnosti

    Prispeval/a: edmond c. dne sobota, 30. december 2006 @ 12:19 CET
    Ana živjo.

    Da, se strinjam s taboj, ko praviš, da se o odvisnosti od duhovnosti premalo govori.

    V bistvu se o tej temi (ne)govori točno toliko, kolikor se (ne)govori o naših težavah v življenju in o begu pred njimi.

    Nizka stopnja ozaveščenosti o lastni sbovodni volji in odgovornosti za vse v naših življenjih in pomanjkanje resničnih, pravih in absolutnih duhovnih izkušenj je še en močan faktor, ki močno vpliva na tak beg.

    Na koncu koncev si bo narod sodbo pisal sam.
    :)

    No, kakor koli že, vse dobro tudi tebi, Ana.
    :)

    ---
    Napredek v vsakdanjem in duhovnem življenju:
    www.insamadhi.com | www.uspehi.com


    Odvisnost od duhovnosti

    Prispeval/a: ajgor dne nedelja, 31. december 2006 @ 21:56 CET
    Ni mi povsem jasno, kaj želiš povedati. Mogoče to, da si ti srečen drugi pa zateženi-bolni? Ali, da je tvoja priučena pot, ki jo prodajaš edina prava pot?


    Odvisnost od duhovnosti

    Prispeval/a: lancet dne ponedeljek, 1. januar 2007 @ 16:40 CET
    Spoznati se, se sprejeti, se imeti rad in vse to deliti. In rasti.
    Razprave, pogovori na to temo so lahko le koristni.
    Hvala in srečno!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds