V javnosti večkrat slišimo mnoge zdravnike, ki svarijo ljudi pred vegetarijansko prehrano in priporočajo, naj uživamo tudi meso. Takšne nasvete morajo včasih poslušati tudi pacienti, ki pridejo v zdravstveni dom na pregled. Večkrat so pod pritiskom predvsem starši vegetarijanskih oz. veganskih otrok, ki morajo od zdravnikov celo poslušati očitke, da so neodgovorni, če malčku ne nudijo mesa. Iz tega bi lahko sklepali, da so zdravniki izjemni strokovnjaki za prehrano, zato smo na vse zdravstvene domove v Sloveniji poslali nekaj osnovnih vprašanj glede vegetarijanske prehrane.

Vprašali smo jih: V čem je razlika med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami? Kako je z esencialnimi aminokislinami v rastlinskih beljakovinah? V čem je razlika med sojo in ostalimi rastlinskimi živili? Ali je več železa v rastlinski hrani ali mesu? Ali je vegetarijanska prehrana primerna za otroke? Kakšno je stališče največjih prehranskih organizacij v svetu glede vegetarijanstva otrok? Kakšna so priporočila svetovnega fonda za raziskavo raka (WCRF) glede prehrane in raka?

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ki letos praznuje 20 letnico obstoja in skrbi za zaščito pravic in interesov potrošnikov, so v sklopu projekta »Za informirano odločanje potrošnikov-iPotrošnik«, pripravili novo spletno mesto www.veskajjes.si, ki ponuja pregled nad izbranimi informacijami o prehranski vrednosti živil. 

Na stran je vključen tudi prehranski semafor za vrednotenje živil, ki na preprost način podaja informacije o sestavinah posameznega prehrambenega izdelka in bo tako potrošnikom v pomoč pri razumevanju označb na izdelkih.

V času, ko se je skoraj nemogoče izogniti hitremu življenjskemu tempu  in stresu tako na delovnem mestu kot tudi doma, lahko zdrava prehrana pomembno pripomore k boljši kakovosti našega življenja. S pravilno in uravnoteženo prehrano je mogoče izboljšati počutje in okrepiti telo ter lažje premagovati vsakodnevne psihofizične napore.

Izoliran kuhalnik, senena škatla, vroča škatla, toplotni kuhalnik, kuhanje brez ognja, – kakorkoli že imenujte, je odlično!

Ideja je preprosta in genialna hkrati, uporabljali so jo naši predniki po vsem svetu, in v uporabi je še danes. Gre pa tako, ko hrana zavre v loncu jo pustite kratek čas da vre, par minut, nato vroč lonec postavite v dobro izolirano škatlo, kjer se kuhanje dokonča. Na takšen način prihranite ogromno energije in tudi časa za kuhanje, nič nadziranja ali še vre, ali bo šlo prek… raje ta čas počnite kaj drugega.

Copata sicer izvira iz severne Italije, vendar je verjetno najbolj priljubljen kruh na celotnem skandinavskem področju. Tako skorja kot sredica sta mehki, vendar pa postaneta čudovito hrustljavi, čim jo pogrejemo. Tanka skorja in sočna, luknjasta sredica se uglašeno ujameta z oljčnim oljem in paradižnikom. Copata se sicer obdrži le en dan, vendar to gotovo ne bo težava – tako dobra je, da je bo zmanjkalo še prej.

Sestavine:

• 375 g ostre moke
• 100 g polnozrnate moke
• 100 g namenske moke
• 25 g svežega kvasa
• 500 ml tople vode
• 1 žlička soli
• 3 žlice oljčnega olja
• črne oljke (po želji, če so na voljo)

Sestavine:
50 dag svinjskega fileja
10 dag čebule
strok česna
20 dag ostrigarjev
20 dag šampinjonov
20 dag jurčkov
9 dag masla
1 dl kisle smetane
1,5 dag škrobne moke
sol, poper in sveži timijan
1 l goveje osnove

Priprava:
Meso pod hladno vodo splaknite in ga osušite. Nato ga narežite na centimeter velike kose. Čebulo in česen olupite in sesekljajte. Gobe očistite in narežite na rezine. Maslo razpustite in na njem opecite meso in ga shranite na toplem.

Na preostanku maščobe prepražite čebulo, dodajte gobe in pražite toliko časa, da vam voda skoraj izhlapi. Dodajte nazaj meso, začinite s soljo, poprom, timijanom in sesekljanim česnom. Zalijte z govejo osnovo, če pa te nimate, zalijte z vodo in dodajte jušno kocko.

RAZNOVRSTNOST IN ZNAČILNOSTI MLEČNIH IZDELKOV
Pestra izbira in prehranske značilnosti mlečnih izdelkov

Na trgu je na voljo veliko mlečnih izdelkov, ki se odlikujejo s svojstvenimi prehranskimi značilnostmi. Med mlečne izdelke prištevamo:

Pasterizirano mleko
Pasterizacija je postopek toplotne obdelave mleka, pri katerem surovo mleko na temperaturi 75°C zadržujemo 15 sekund in ga nato ohladimo na 4 °C. S tem uničimo zdravju škodljive in kvarljive mikroorganizme, ter ohranimo kar največ hranilnih snovi. Pasterizirano mleko lahko v hladilniku hranimo več dni. Lahko ga užijemo brez prekuhavanja, saj mu tako ohranimo hranilno vrednost. Mleko lahko obdelamo tudi s postopkom mikrofiltracije, ki odstrani večino mikroorganizmov, zato ga lahko toplotno obdelamo pri nižji temperaturi. Izdelek se še bolj približa svežemu mleku in ima celo daljšo obstojnost.

RAZKRITE RESNICE IN LAŽI O MLEČNIH IZDELKIH

Da smo Slovenci po porabi mleka in mlečnih izdelkov pod evropskim povprečjem, je že dolgo znano dejstvo. Ali dovolj poznamo prehrambene lastnostni mlečnih izdelkov, katere so te, kako mlečne izdelke vključiti v uravnoteženo prehrano in koliko, pa so teme, ki so jih na današnji okrogli mizi Mlečni izdelki: kaj je res in kaj je laž? predstavili strokovnjaki s področja prehrane in športa.

Ob tem je Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije predstavilo tudi dvoletni nacionalni Program generične promocije in informiranja za mlečne izdelke, s katerim bodo izobraževali in spodbujali domače potrošnike k uporabi mlečnih izdelkov v uravnoteženi prehrani.

Sestavine:
6 mladih marel
5 strokov česna
peteršilj
6 dag masla
3 žlice drobtin
1 jušna kocka
1 žlica paradižnikovega koncentrata
sol in poper
mleta sladka paprika
6 dl vode
moka za podmet

Priprava:
Dežnikarice narežite na rezance. Na drobno nasekljajte česen in peteršilj. Na maslu prepražite drobtine, dodajte še česen, da zadiši in peteršilj. Zalijte z vodo in dodajte kocko, sol, poper, papriko in paradižnikov koncentrat ter vse skupaj zavrite. V to stresite gobe in kuhajte še 20 minut. Če je potrebno, zgostite s podmetom iz moke ali dodajte drobtinice. Postrezite vroče s prilogo iz slanega krompirja ali z rižem.

V Kazahstanu se poje veliko kruha, vendar največ v obliki majhnih hlebčkov ali štručk značilnih oblik, „lepjošk“ ali „bulock“, ob praznikih in za posebne goste pa se spečejo „baursaki“.

Sestavine:

• 400 g moke
• 15 g svežega kvasa
• 125 ml vode
• 125 ml mleka
• sol
• 1 razžvrkljano jajce za premaz

Ta najbrž najbolj znana in razširjena vrsta kruha v Iranu je nepogrešljiv del iranske kulture. Kos kruha „Barbari“ s sirom feta ter skodelico čaja sestavlja tradicionalni iranski zajtrk. Skrivnost zlate barve in edinstvenega vonja kruha Barbari je majhna količina jedilne sode bikarbone, ki jo pomešajo z vodo, nato pa s to mešanico premažejo kruh pred peko. V Iranu tej mešanici pravijo „romal“, v našem receptu pa je označena kot glazura.

Sestavine:

• 450 g bele moke
• 350 ml vode
• 1 zavitek suhega kvasa (7 g)
• 1 žlička pecilnega praška
• 1 žlička soli
• koruzna ali polnozrnata moka za pekač
• mak ali sezam za posip (odličen bo tudi črni sezam)

Tipična podoba madžarske pokrajine so široka, rodovitna polja, polna v blagem vetru valujoče zlate pšenice. Zato ne čudi dejstvo, da je madžarska kuhinja razvila pravo bogastvo receptov za različne močnate jedi; od zavitkov, do drobnega peciva in tort. Kruh sodi med najbolj priljubljena živila tako v ruralni kot v meščanski madžarski kuhinji. Najboljši je prav kruh iz pešnične bele moke, kot je tale v receptu.

Sestavine:

• 25 g kvasa
• 2 žlički sladkorja
• 200 ml mlačne vode
• 1 kg moke
• 50 g soli
• mlačna voda (po potrebi, kolikor je testo vpije)

To je recept za enega od številnih tradicionalnih grških kruhov, ki ga pečejo predvsem na podeželju. Dandanes ga lahko v modernih električnih pečicah spečemo tako preprosto, kot so ga včasih spekli v tradicionalnih kamnitih pečeh na prostem, ki jih še danes najdemo po številnih grških vaseh.

Peči so za peko kruha razgreli s kurjenjem lesenih polen, ki so se postopoma spreminjala v žareče oglje. Kruh so pokrili s kovinskim pokrovom, čez pokrov pa so razgrnili žerjavico. Tako se je kruh enakomerno pekel tako zgoraj kot spodaj.

Vaši otroci za zajtrk največkrat jedo "ekspresne", le z mlekom ali jogurtom prelite kosmiče, vi pa imate slabo vest, ker jim ne pripravite česa bolj zdravega? No, lahko se pomirite. V ZDA so raziskovali povezavo med zajtrkom in zdravjem otrok in ugotovili, da so najbolj zdravi tisti otroci, ki za zajtrk jedo kosmiče.

Pa čeprav so so kosmiči v zadnjih letih zaradi sladkorja kar nekajkrat znašli na listi ne najbolj zdravih živil. Raziskovalci z Louisiana State University so primerjali zdravje otrok, ki so za zajtrk jedli najrazličnejše kosmiče, otrok, ki sploh niso zajtrkovali, in otrok, ki so "zajtrkovali kaj drugega", torej ne kosmičev.

Otroško lakoto na potovanju z avtomobilom lahko potešite s preprostimi in zdravimi prigrizki.

Narežite sadje
"Najboljše se mi zdi, da starši doma, pred potovanjem narežejo jabolka ali kakšno drugo trdnejše sadje in ga na poti otrokom dajejo po krhljih," meninutricistka Mojca Cepuš. Sadja se bodo razveselili tudi starši, saj je zdravo, lahko in osvežilno. "Če so otroci vsejedi, jim lahko ponudimo tudi kakšen korenček, narezan na tanke paličice – to je otrokom zanimivejše kot cel korenček," še svetuje.

Potrebujemo:

2 šopka gladkolistnega peteršilja
200 ml sladke smetane
200 ml mleka
80 g praška za krompirjev pire
100g mladega sira
4 rumenjake
4 beljake
sol
poper

Peteršilj na drobno sesekljamo, nato v lončku segrejemo mleko in sladko smetano, zmešamo krompirjev prašek in sir da se utekočinita in začinimo s soljo in poprom.
Beljak stepemo v trd sneg in ga previdno vmešamo v prej pripravljeno zmes. Na koncu še dodamo sesekljan peteršilj, zmešan z rumenjaki.
Vse skupaj preložimo v namaščen model za narastke in postavimo v pečico.

Peče se pri 225C okrog 20min.

Potrebujemo:
dve čebuli,
4 dag olja,
35 dag zmletega mešanega mesa,
5 dag sojinih kosmičev,
dve skodelici riža,
sol, poper,
dve jajci
in kozarček smetane.

Olje segrejemo in zdušimo sesekljano čebulo. Dodamo meso in sojo, ki smo jo prej razmočili v 1 dl vode, in dušimo toliko časa, da se meso zmehča. Vmes dolijemo malo vode.

Zmehčanemu mesu primešamo kuhan riž ter sol, poper, sesekljan peteršilj in po želji nekaj zelenjavnih začimb. Jed stresemo v pomaščeno posodo, jo prelijemo z mešanico jajc in smetane in v dobro ogreti pečici zapečemo

Potrebujemo:
bučke (najboljše so mlade),
limonin sok,
oljčno olje,
česen,
sol,
peteršilj (po okusu),
ribanec ali parmezan

Bučke na tanko narežemo ali po dolgem ali na kolobarje, po želji, položimo jih na krožnik in polijemo z zmesjo limoninega soka, oljčnega olja, česna, soli in peteršilja.

Tako pripravljene bučke pustimo počivati pol ure, nato potresemo po vrhu naribani sir Grana.

21. DIVJI MAJARON, DOBRA MISEL (Origanum vulgare)
Raste po travnikih med travo. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Za začinjanje solat nabiramo cvetoče vršičke in posmukamo posamezne liste. Je zelo aromatična rastlina.

Lahko ga naberemo in posušimo za začinjanje jedi namesto sicer bolj aromatičnega gojenega origana, ki ima bele cvetove. Je zdravilno zelišče. Sušimo ga za čajne mešanice.

Že nekaj let spoznavam užitne divje rastline, ki so poleg dobro poznanega regrata primerne za prehrano. Družina in prijatelji so navdušeni nad divjo solato polno cvetov, ki jim jo pripravim. Večina teh rastlin sodi med zelišča. Divje rastline imajo nekajkrat več vitaminov in rudnin od konvencionalno pridelane zelenjave, predvsem kupljene, pridelane z umetnim gnojenjem, z uporabo pesticidov, gojene celo ob avtocestah in nato še kemično obdelane za podaljšanje obstojnosti v času prodaje.

Divjo solato nabiramo v naravi in ob tem uživamo. Bodimo pozorni, da travniki niso gnojeni ali nad njimi ni hiš z grenicami.

Pred kratkim je krožil poučen mail o razlikah med maslom in margarino. Razveseljivo je, da se ljudje vse bolj osveščajo. Kajti: margarina je plastika – v laboratoriju izdelan, popolnoma nenaraven maščobni zvarek, ki je za telo škodljiv in povzroča celo vrsto bolezni – med njimi rak, diabetes, srčnožilne bolezni, možganske bolezni – in pregodnjo smrt.

Ne samo, da je to skrajno škodljiv umeten izdelek in nikakor ne hrana, ampak je narejena tudi iz smrtonosnih industrijsko pridobljenih rastlinskih olj, ki povzročajo v telesu huda vnetja.

Sestavine:
1 kg hobotnice
700 g krompirja
100 ml olivnega olja
3 stroki česna
1 šopek peteršilja
1 žlica vegete

Priprava:
Hobotnico denite v lonec s slano vodo in jo kuhajte dokler se ne omehča. (Če se vam mudi v vodo dodajte sodo bikarbono, ki bo prihranila polovico časa kuhanja. Nekateri pa prisegajo na dodatke iz plutovine). Kuhano hobotnico narežite na koščke.

Krompir olupite in narežite na kocke ter ga skuhajte v vodi v kateri se je kuhala hobotnica. Dodajte mu vegeto in kuhajte dokler se ne omehča.  V visoki ponvici segrejte olje, dodajte grobo sesekljan česen in ga na hitro prepražite, nato vmešajte vanj hobotnico in ponovno prepražite.

Sestavine:
500 g belega fižola v pločevinki
5 večjih glavic rdeče čebule
olje
2 žlici mlete pekoče paprike
poper in sol
vegeta
2 lovorova lista
2 večji mesnati rdeči papriki

Priprava:
Pasulj je jed, ki jo pečete in pečete in dlje kot jo pečete boljša je zato čas priprave ni omejen temveč ga pecite čim dlje časa. Seveda pa je odličen tudi pogret naslednji dan ali dva. Če imate svoj fižol, ga namočite en dan prej preden ga daste kuhati.

Med kuhanjem suhega fižola zavrzite 3 vode v katerih se je kuhal in jih nadomestite s svežo vročo vodo. Ko je fižol kuhan ga odcedite in vodo shranite. Za uporabnike fižola iz pločevinke pa ga le precedite. Med kuhanjem fižola v večji ponvi popecite nasekljano čebulo, ko je skoraj gotova dodajte na trakove narezano rdečo papriko in do konca popecite.

Sestavine:
50 ml olivnega olja
100 g čebule
1 pekoča paprika
50 g dvojnega paradižnikovega koncentrata
1,6 l vode
začimbe
4 žlice ribje osnove v prahu (3x ribje kocke)
800 g kosov soma
pol limone
100 ml belega vina

Priprava:
Če v trgovini nimajo ribje osnove v prahu ali ribjih kock, potem vodo zamenjajte z ribjo osnovo, ki ste jo skuhali iz različnih rib in ribjih ostankov, jušne zelenjave in nato precedili. Na olju popecite sesekljano čebulo. Dodajte ji nasekljano pekočo papriko in ju popražite, nato v mešanico zakuhajte malo vode in kuhajte okoli 10 minut.