Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Ena od zadnjih raziskav o osamljenosti je naredila nov korak k razumevanju tega psihološkega stanja. Osamljenost lahko povzroča globoko psihološko trpljenje in predstavlja tudi dejavnik tveganja za naše zdravje; poveča denimo verjetnost, da bomo prej umrli. Ena zadnjih študij, objavljenih v reviji Journal of Personality and Social Psychology, je razkrila še, zakaj se osamljeni ljudje težko izkopljejo iz občutka odtujenosti od drugih in globokega trpljenja.

Osamljenost je opredeljena subjektivno, določa jo čustvovanje osebe in/ali družbena odtujenost od drugih. A tudi osebe, ki imajo prijatelje, se lahko počutijo nepovezane z njimi.

Malce odštekani pogovori

(Tomaž:) Stari, tole mi ne gre v glavo. Razloži mi, kako to, da smo ljudje takšne riti, da nam je malo mar za trpljenje sočloveka, umiranje tisočev, stradanje milijonov, iztrebljanje narodov in take v nebo vpijoče reči. Ne govorim o terorističnih žrtvah ampak o vseh drugih, ki so žrtve ameriškega »širjenja demokracije« na primer v Iraku, ali pa brezbrižnosti - v Afriki in drugod. Zakaj je človek tako otopel? Saj je tako kot v pravljici o cesarjevih novih oblačilih! Vsi vidijo, da je cesar gol, a nihče nič ne reče.

(starec:) Vedeti moraš, da ljudje, ki vidijo, da je cesar gol, niso bedaki. Molčijo zato, ker o resnici ne upajo ali nočejo spregovoriti. Danes živimo v svetu moralnih strahopetnežev. V strahu za svoj relativno dober položaj (tako vsaj mislimo) se marsikdo raje ugrizne v jezik kot da bi tvegal obsodbo s strani velikih in »tradicionalno misleče« večine.

Za pisanje dnevnika zahvale ne potrebujemo strokovnjaka. Pišemo ga, da imamo vedno pred očmi tisto, kar imamo radi. Zaradi njega smo čez dan tudi boljše volje, bolj cenimo svoje življenje. Za dnevnik zahvale potrebujemo le 5 minut na dan in je lahko preprost kot nakupovalni listek!

Seveda ne obstaja pravi način za pisanje zahval, prav vsak način je pravi, če je pravi za vas. Ni vam treba kupiti lepega zvezka ali pa se mučiti s črkovanjem ali slovnico. Samo napišite, kar imate v srcu.

Za fizično življenje potrebujete več ali manj celoten človeški organizem. Ampak tukaj bo govora o življenju nad fizičnim življenjem.

To je tisto življenje, ki resnično šteje!

V tistem življenju pa so nekateri organi mnogo bolj pomembni kot drugi. In mnogo ljudi teh organov nima dobro razvitih.

Preverite, ali vi imate te organe dobro razvite in ali vam dovolj dobro delajo! Članek si lahko ogledate tudi v VIDEO obliki.

Seveda boste takoj ugotovili, da v tem naslovu nekaj manjka. Zakaj nismo – kaj? Celoten naslov bi se moral glasiti: Kdo smo in zakaj nismo tisto, kar bi morali biti. A kaj bi morali biti? Odgovor na to vprašanje je težak. Vemo pravzaprav le to, da nismo tisto, kar bi želeli ali mogli biti. Če bi bili to, kar bi želeli biti, bi bili mnogo srečnejši, svet bi bil danes mnogo lepši kot je in ne bi bilo skrbi, kaj bomo zapustili našim potomcem. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes lahko govorimo o krizi identitete, vsaj za človeka v zahodnem, razvitem svetu. Posplošeno rečeno lahko trdimo, da ta človek ne ve, kdo je, od kod prihaja, kakšno je njegovo poslanstvo v življenju in smisel bivanja. Vprašanja, ki dišijo po filozofiji in duhovnosti. Ali je to resnično tako nepomembno, da se nam s tem ni potrebno ukvarjati?

Ženske se obnašajo kot se obnašajo. Za nekatere super. Za druge neugodno, problematično.

Svet je tak kot je. Za nekatere super. Za druge neugoden. Problematičen. Grozljiv.

A bi bil svet drugačen, boljši(?), slabši(?), če bi se ženske obnašale kot boginje?

Preverite odgovor v tem članku, ki ga lahko pogledate tudi v VIDEO obliki.

Roko na srce, večina nas skoraj vsako stvar ali problem jemlje mnogo preveč resno. V naši kulturi nas niso poučili o razliki med DOGODKI in NAŠO LASTNO INTERPRETACIJO DOGODKOV. Nagibamo se k temu, da privedemo naše lastno dojemanje do absolutnega, često negativnega. Na primer, pri delu smo preobremenjeni, a vztrajno nadaljujemo s tem, misleč: “Ni možnosti, da bi si vzel par dni dopusta, da si odpočijem od teh stresov in napora.” Končno naše telo oboli. Manjkamo kak teden. In da, med tem nas skrbi zamujeno delo. A ko se vrnemo, ugotovimo, da svet ni obstal, da še funkcionira dalje! Čudno, ne?

Situacije okrog nas imajo premoč nad nami le zato, ker jim skozi našo interpretacijo realnosti predamo vse naše moči. In to počnemo skoraj vsak dan.
Na primer: nekam se peljemo in se nam strašno mudi. Skrajno nepotrpežljivi postanemo, če se prižge rdeča luč na semaforju ali če kdo pred nami vozi počasi.

Ljudi ni dobro primerjati s kokošmi. Še posebno ne ženske.

Določeni ljudje se lahko hitro užalijo. Še posebno, če so … kokoši. Ampak obnašanje ljudi nas sili v take neprijetne primerjave.

Poglejte si, zakaj je cilj človeka, da bi imel vsaj 2 (aktivirani!) možganski celici več kot kokoš. Potem preverite, kako je glede tega z vami. Če znate biti objektivni, seveda!

(Opomba: Članek si lahko pogledate tudi v VIDEO obliki)

Kaj pravzaprav je ljubezen? Čustvo, ki se ga ne da skreirati. Preprosto se zgodi. Je nekaj, kar ni povezano z razumom in se ga z razumom ne da razumeti. Ker se ljubezen zgodi, se je ne da kontrolirati ali določati. Je energija, je dogodek srca. Bolj ko jo skušamo razumeti, bolj “usekamo” mimo.

Ljubezen ni nekaj, kar si lahko lastimo ali posedujemo, temveč ona poseduje nas. V našem umu ne obstaja možnost predati se ljubezni, razumsko se tega ne da razložiti. Ljubezen je nelogična, nepredvidljiva, spontana. Bolj ko jo skušamo razumeti, razložiti ali določiti, manj jo imamo.
Ljubezen je nekaj, kar si dovolimo, da se nam zgodi. Odprti moramo biti za to, kar ni razložljivo, razumljivo, skreirano ali se da kontrolirati. Le pod temi pogoji lahko pričnemo izkušati, kako se jo občuti.

Statistične raziskave kažejo, da moški v povprečju debelih žensk ne smatrajo kot seksi ženske.

Zato ena množica debelih žensk skuša shujšati. In gre pri hujšanju skozi cel kup emocionalnih travm. In potem spet pridela vso težo nazaj. Hmm, ne zveni kot najboljša rešitev, kaj?!

Ampak rešitev za postati seksi se skriva popolnoma drugje.

V enem svojih prejšnjih člankov sem pisala o žalovanju, izgubah, predvsem sem se dotaknila najbolj pogostih oblik, žalovanja ob smrti ljubljenih oseb.

Danes se bom dotaknila še ene pereče teme, ki v nas običajno zareže še globlje rane, nam zamaje tla pod nogami in spremeni življenje za vedno. Ločitve, razveze, priprava na ločitev, odločanje o ločitvi, izguba odnosa, niti ne nujno partnerskega, lahko gre tudi za izgubo ali zgolj preoblikovanje dolgoletnega prijateljstva, zmedo in mešane občutke ob tem.

“Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.”
(George Eliot)

Tole piše vodnarka. Če poznate nekaj karakteristik astrološkega znamenja vodnar, so ene prvih prav gotovo, da je vodnar humanist, resnicoljuben, da ima rad svobodo in da mu iskreno prijateljstvo veliko pomeni.
V zadnjem času pa sem naletela na oviro, verjetno oz. prav gotovo so krive planetarne postavitve. Torej, moj odnos do starih prijateljstev se menja. No, ne do starih prijateljstev, napačno interpretirano... , moj odnos do starih prijateljev se menja, prijateljstvo pa s tem spreminja formo. In odraz te forme mi ni všeč.
O tem želim pisati.

Piše: TK v Vivi www.viva.si

Hišni ljubljenček vas potrebuje v enaki meri, kot vi potrebujete njega. ŠČITI VAS PRED DEPRESIJO!
Mar menite, da je družba edino, kar vam lahko ponudi vaš hišni ljubljenček? Pomislite še enkrat. Nove študije kažejo, da ljudje, ki imajo doma žival − naj je to pes, mačka, ptica, konj, bela miška, ribica, zajček ali kakšno drugo bitje –, že samo zaradi tega živijo daljše in srečnejše življenje …

Ali veste, kakšno terapijo toplo priporočajo ljudem, ki ne zdržijo brez čokolade? Božanje hišnega ljubljenčka, saj spodbuja izločanje iste možganske snovi, feniletilamina, ki se sprošča tudi tedaj, ko jeste priljubljeno rjavo slaščico. Ponuja vam enako ugodje, le da brez maščobe in kalorij. Toda to še ni vse …

»DAJ V PRIJATELJSTVU VSE OD SEBE, VENDAR NIČESAR NE PRIČAKUJ,« so besede moje odlične prijateljice, osebe z veliko pozitivne energije, matere dveh otrok, žene, pred leti gostinke in prijazne ženske, Ivane Ogrizek – Iče.
Njene besede, ki jih pogosto ponavlja, so name naredile takšen vtis, da napišem par besed o prijateljstvu.

Res je. Ničesar ne pričakuj. Brezpogojno darovanje časa, drobnih pozornosti, pogovorov in medsebojno zaupanje daje prijateljstvu svojevrsten čar in duhovno hrano v vsakdanjem življenju. Kdor nima prijateljev, je reven. Ne občuti, da je nekomu mar zanj v takšnem pomenu. Ne pozna tovrstnega občutka sreče, ki jo lahko pokaže iskren prijatelj, ki ne ogovarja »za hrbtom« in pove resnico v obraz. Ki čuti podobno, ki mu ni mar za napake, ki jih tako in tako imamo prav vsi, ker jih sprejema kot del tebe. In neprestano oprošča, zaupa in ima čas, prav zate.

Ste se kdaj vprašali, na kaj se ni priporočljivo osredotočati, da bodo vaša življenja srečnejša?
Od sabotiranja samega sebe in svojega uspeha do držanja zamer, kujanja in življenja v preteklosti ... Osebna trenerka Susie Moore za odkritje svojih potencialov in srečnejše življenje odsvetuje naslednje:

Držati zamero
Odpuščanje je ključ svobode! Kot meni avtorica številnih spiritualno obarvanih knjig, Marianne Williamson: "Odpuščanje pravzaprav pride in lastnega interesa.“ Ko sovražimo, občutimo jezo, maščevanje ali zamero do drugega individuuma, in to se nam lahko maščuje. Med tem namreč poteka skladiščenje jeze in zamere v naših lastnih mislih in telesih. Poskušajte preokviriti situacijo in se vprašajte, kako slednjo videti drugače.

Ko se nekaj ne dogaja pred našim pragom se nas ne tiče.. zelo redko se sploh zavemo kaj se dogaja z našimi sosedi. Kaj šele, da bi svoje prepire opravljali v javnosti tam se to ne spodobi. Za zaprtimi vrati pa marsikje pretepanje, nespoštovanje, ali pač samo odmik iz realnosti z prekomernim uživanjem alkohola, tišino, zamoti nas televizija, računalnik, in druge dejavnosti.. namesto pogovora imamo 1001 izgovor kako smo zaposleni... do stopnje kjer nam vsakodneven pogovor postane neprijeten, nenavaden dogodek, ko mogoče za uro ali dve zmanjka elektrike pa še takrat ne vemo kam bi sami s sabo.

Ne nikakor niso vse družine takšne.
Mogoče pa sem samo jaz blagoslovljena s sosedi, ki me obkrožajo in živim v najbolj kruti soseski.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Dokler je srce na pravem mestu, celo strokovnjaki priznavajo, da poštenost ni vedno brezpogojna. "Ni vam treba povedati prav vse resnice, če veste, da bo to prizadelo partnerja, ali pa gre za nekaj, česar ne more spremeniti," pravi Marion Solomon, terapevtka iz Los Angelesa in avtorica knjige Nasloni se name.

Ali občutite kdaj sovraštvo? Ni lahko razmišljati o tem negativnem čustvu. Če sovražiš ali če spoznaš, da te sovražijo drugi, je nadvse boleče. Sovraštvo je lahko tudi izraz ljubezni. To je hrepenenje, ki izbruhne, da bi vas raztrgalo in uničilo. Če te moči ljubezni ne znamo pravilno urediti, bo to naše življenje opustošilo.

Bi radi ta občutek v vaši podzavesti izbrisali? Treba si je vzeti trenutek zase, zapreti oči in globoko zadihati. Morate se zavedati, da vse to sovraštvo, ki ga čutite v sebi ne bo nič spremenilo, s tem ko se sovražite oz. ko sovražite druge, delate škodo samo sebi in ne drugim. V kolikor ljubezen kot najmogočnejše čustvo manjka, oz. če je prisotna le deloma in če dela razlike, potem nam bo padlo vse iz rok in na nobenem področju ne bomo uspeli. Če v sebi nosimo ljubezen, bomo vse ljudi obravnavali kot prijatelje.

Ko sem danes razmišljal o tem, kako površno ljudje živimo, sem v srcu občutil težo in žalost. Ker me je žalost tiščala, sem jo moral izliti na papir. In že ko sem pisal, sem si zaželel, da bi vrstice, ki sledijo podelil z vami.

Zdi se mi, da življenje, ki ga živi večina ljudi, ni človeka vredno življenje. Vse preveč je nesmiselnega nasilja, egoizma, manipulacij, žalosti, brezciljnosti, trpljenja ... Razlog za tako stanje je po mojem mnenju samo eden. Kronično pomanjkanje ljubezni.

Piše: Sonja A. Mrak v novi številki Karme plus

Vsako zatajevanje čustev lahko pripelje do krčenja mišic, posledice pa se pokažejo kot razne psihosomatske bolezni. Čustva nosijo velikansko energijo glede na intenzivnost čutenja, zato je bolje, da jih pokažete in izrazite na čimbolj zdrav način, kot pa da bi jih skrivali ali zadrževali. Če vas nekaj pritiska k tlom, to obvezno povejte ali pokažite.

Psihologi nedvoumno priporočajo, da jokajte, če ste žalostni, smejte se in veselite se v življenju, če le občutite radost v srcu, nikoli pa ne pozabite prisluhniti svojemu notranjemu glasu, ki vam jasno pove vse o vaših čustvih. Zdravniki in drugi strokovnjaki navajajo številne raziskave, ki so potrdile, da ima kar 95 % bolezni v našem življenju psihosomatski izvor.

Piše: mag. Katarina Kesič Dimic, prof. defektologije v Vivi www.viva.si

LANA IMA DISLEKSIJO, NINO JE NEMIREN. PA KAJ?!
OBA STA LAHKO MOJA PRIJATELJA

Mojca je prišla iz šole zaskrbljena. Hodila je v peti razred in bila je izredno občutljiva za stiske svojih vrstnikov. Njeno sošolko Lano so danes sošolci spravili v jok. Želela ji je pomagati, vendar ni vedela, kaj naj stori.

Lana
Kadar je brala, so črke pred njo zaplesale v spiralo in izginjale pred njenimi očmi. Besede so skakale, včasih ni niti vedela, na katerem koncu besede mora začeti brati. Manjše ko so bile črke, hitreje se je vse odvijalo. Če je bilo besedilo zelo drobno, včasih sploh ni videla posameznih besed in črk, ampak le črne črte. Najlažje je brala velike tiskane črke, toda v petem razredu niso več brali besedil s takimi črkami.
(iz slikanice Kamaroni s parabajzovo omako)

Prepiranje v resni zvezi ali v zakonu ni nič groznega, dokler se to ne stopnjuje in stopnjuje do točke, kjer se zdi, da ni več izhoda.

Nemogoče je biti v vezi, kjer ni prepira. Vsi tisti, ki pravijo, da se s partnerjem nikoli ne skregajo, lažejo ali pa enostavno nočejo priznati, da so mali prepirčki resnični. Zelo redko se zgodi, da bi se pari stranjali o čisto vsem. Če se vsake toliko časa skregate s partnerjem, ni to nič hudega. Če pa so prepiri vedno bolj pogosti in resni ter če vas prepiri preveč obremenjujejo, je čas za razmislek.

Čeprav je tujka, se beseda asertivnost vedno pogosteje uporablja - tudi pri nas. Ko začnemo pri sebi razvijati asertivnost, to pozitivno vpliva na več stvari: na odnose z drugimi ljudmi, na naše počutje, samospoštovanje, sprejemanje sebe ter na našo samozavest in občutek lastne vrednosti.

Beseda asertivnost etimološko izvira iz latinske besede asserere, kar pomeni trditi. Angleži uporabljajo izraz assertive, kar pomeni trdilen, jasno izrečen, oblasten, samozavesten, nepopustljiv. Tako piše v slovarjih, a se mi zdi, da je prevod glede na lastnosti asertivnih ljudi, nekoliko pomanjkljiv. Asertiven človek se zaveda svojih občutkov, interesov in potreb ter jih zna jasno izraziti, vendar tako, da pri tem upošteva druge in njihove potrebe; zna se postaviti za svoje pravice tako, da ne tepta pravic drugih ljudi; sposoben je poiskati kompromise, ko pride do konflikta ipd. To pa pomeni, da se asertiven človek zna tudi vživeti v druge. Asertivnost je potemtakem izraz odločnosti, nepopustljivosti in samozavesti (to je del, ki je izpostavljen v slovarjih), vendar tudi sočutnosti in odprtosti za potrebe, interese in omejitve drugih ljudi.