Pred dnevi sem od moje dobre prijateljice Fanike po e-pošti dobil čudovito misel, ki je danes tudi naslov članka. Odločil sem se, da se razpišem na temo »Čudovit si, tak kot si, z vsemi dodatki.« 

Morda se boste vprašali: »Zakaj pa z vsemi dodatki?« Odgovor je preprost – ker se ravno zaradi različnih »dodatkov«, ki so prisotni v našem življenju, najbolj sekiramo, smo živčni, raztreseni in nas je strah. Dodatki so lahko trenutno finančno stanje, večletno iskanje zaposlitve, zdravstvene težave, partnerski odnosi ... itd. Vsak ima kakšno področje v življenju, zaradi katerega trenutno ni čisto pomirjen s seboj.

Da ne bo bom govoril samo o drugih, pa še nekaj o meni in mojih »dodatkih«. Sam sem se (in se še vedno srečujem) s tem, da se mi včasih zdi, da kljub temu, da sem naredil maksimalno dobro, kot sem lahko, še vedno nisem dovolj dober oz. vreden.Da se moram še bolj potruditi, dati še nekoliko več, da bo potem le dovolj dobro. Prepričan sem, da se tudi bralci članka kdaj srečujete s čim podobnim.

»Dodatek« pri meni je tudi slušni aparat. Zaradi njega ... in ker nisem mogel določenih stvari bodisi slišati, ali sem kaj preslišal, morda nisem mogel v družbi dovolj učinkovito komunicirati, ali pa sem bil žalosten, ker pač ni (bila) mogoča učinkovita komunikacija po telefonu. Še posebej je bil ta »dodatek« pri meni prisoten v času šolanja (osnovna in srednja šola ter fakulteta), kasneje pa sem se vedno bolj začel zavedati, da je ta »dodatek« pravzaprav darilo. 

Zaradi tega »dodatka« sem se v zadnjih mesecih tudi naučil, da je najpomembnejše, da prisluhnem samemu sebi. Ne »ekspertom«, gurujem ali kakršnimkoli duhovnim učiteljem, temveč sebi, svojemu notranjemu jazu, srcu, intuiciji in inspiraciji.

Čudovito je imeti v življenju takšne iskrene prijatelje, kot je Fanika. Slednji ti vedno povedo direktno, včasih grobo, spet drugič sočutno, a ravno to, kar moraš v določenem trenutku slišati (če seveda to hočeš slišati in dojeti ter razumeti). 

Od leta 1998 sem prebral na temo osebnostne in duhovne rasti ter zdravja ogromno knjig, lahko rečem da celo preveč. Kar je pogosto prisotno v tovrstni literaturi, je to, da se vedno v življenju nekaj »popravlja«, »čisti«, spreminja, izboljšuje, nadgrajuje.Potem se ti zdi, da v tem trenutku še nisi OK, da se moraš še malo čistiti, biti še bolj odličen, še bolj »napeti moči« do končne zmage ...

Kaj pa če je dejansko povsem drugače, da si čudovit že tak, kot v tem trenutku si, z vsemi dodatki (sami poglejte, kaj je v vašem življenju ta »dodatek«)?Marsikdo misli, Robert je pa duhovni guru. Ne, nisem duhovni guru, sem človek, ki je šel v življenju skozi različne prepreke, izzive, vzpone in padce ter svoje izkušnje podelil naprej s svetom, z bralci člankov, kot tudi mojih knjig. 

Moj namen je bil vedno delati dobro, na najboljši možni način, kot sem v tistem trenutku zmogel, vedel in znal. Seveda sem kdaj naredil tudi kakšen »kiks«, kakšno stvar narobe razumel, pa tudi svojo moč predajal drugim, češ drugi že več in bolje vedo od mene.

Zato, drage prijateljice in dragi prijatelji, če bi radi spoznali resničnega duhovnega guruja, tistega, ki vas bo razsvetlil, prosvetlil in vas obdarili z obiljem vsega dobrega, potem naredite sledeče. Danes zjutraj ali zvečer se postavite pred ogledalo in se iskreno, iz srca in duše nasmehnite podobi v ogledalu. Božanski osebi, ki jo gledate, osebi, ki je vaš največji guru in s pomočjo katere plešete vaš ples življenja. To je edini pravi duhovni guru, ki ga boste imeli v življenju.

Vendar pa ravno tega guruja najbolj zanikamo, najbolj omalovažujemo, trpinčimo, mu govorimo potiho ali naglas, kako je slab, kako je ničvreden, da ni dovolj lep, prijazen, bogat, srečen, uspešen itd. itd. ... Seznam lahko nadaljujemo v neskončnost. Pomislimo, kako drugačno bi bilo naše življenje, če bi temu guruju v ogledalu vsak dan prisluhnili s srcem!

Ste pripravljeni na miselni preskok? Da vsak dan naredite vajo s svojim »zrcalnim gurujem« in ga razvajate, z njim govorite nežno, blago, lepo, čutno, strastno.Tudi če naredi kakšno veliko napako, ga pobožajte, se mu nasmehnite, ga objemite, mu podelite toplo besedo, ga spodbudite in mu povejte, da če tokrat ni šlo vse po načrtu, bo drugič že boljše. Prepričan sem, da vam bo zelo hvaležen ter da se ga bo vaša nova toplina resnično dotaknila v srce in dušo. 

Ko delujemo tukaj in zdaj, izven običajnih pravil in priučenih okvirov, ter ko smo kot majhen otrok, takrat se v našem življenju začenjajo dogajati resnični čudeži. 

Manj ko sem vedel o takšnih ali drugačnih »principih« manifestacije in teh ali onih vesoljnih vplivih, bolj sem bil v življenju uspešen, radosten in srečen. Tako se zopet vračam nazaj k osnovam – gledati s srcem otroka in živeti to, kar sem, z vsemi dodatki. Enako priporočam tudi vam ... glejte na svet z nedolžnostjo majhnega otroka in se zavedajte, da ste čudoviti takšni, kot ste, z vsemi dodatki. 

Uživajte, smejte se in radi se imejte!

Robert Goreta

Vir: www.mychi.si