Tako kot za opazovati lepoto sončnega jutra ali poslušanje vetra, ptičjega petja in žuborenja potočka ne potrebuješ nobenega znanja, nobenih priprav, nobenih ritualov in tehnik, tako za opazovanje samega sebe in svojih notranjih procesov, ne potrebuješ ničesar.
Zadostuje le gola radovednost in pozornost.

Ko je taka energija enkrat prebujena, se spoznavanje samega sebe samodejno začne.
To je edino kar te lahko prebudi iz tisočletnega spanca in nekakšne samohipnoze, iz suženjstva mehanskih vzorcev in predstav, iz sveta misli

Začel boš opazovati sebe in svet ki te obkroža ter se začel učiti.
To ne bo učenje s kopičenjem, temveč bo to sprotno spoznavanje v katerem ne ostaja nič za kasneje, ampak je vse razjasnjeno trenutno s spoznanjem samim.

Taka spoznanja prinašajo spremembe zavesti. Le tako ne boš v razkoraku med besedami in dejanji.
Videl boš številne ki še zmeraj sledijo, hodijo v Indijo ali v različne dele sveta k kakemu guruju, iščejo »modrosti« v svetih spisih…, ali počnejo vse sorte neumnosti misleč kako zelo duhovni postajajo.

Prebujena pozornost ki je tvoj pravi učitelj, te bo slej ko prej slej osvobodila vse te nepotrebne navlake, ki te le še bolj pohablja.
Uvidel boš, da se je te tisočletne navlake potrebno osvoboditi ne pa, da se za njo še bolj vežeš.

Pravi učitelj bi ti moral pokazati, da »kako« ne obstaja, da je le ta izmišljotina omejenega uma, ki služi le enemu cilju. Ta cilj je trajanje starega in omejenega, trajanje ega, ki je zgrajen iz misli.

Spoznavati boš začel omejenost misli in uvidel boš, kako je še najhujša tako imenovana »duhovna«, saj je le še bolj okrepljena.

Takrat boš skušal vsemogoče da se misli osvobodiš.
Ko ti prav nič ne bo uspelo, ko boš spoznal, da se misli ne da uničiti, da ji ne moreš priti do konca,ker si ta misel ti sam, bo morebiti kot sveža sapica skozi odprto okno prišla svežina, nekaj povsem novega, nekaj kar ni od misli.

To bo prineslo mir in spokojnost ter neverjetno budnost.
Odprl se bo novi svet, ki je bil prekrit s svetom misli, s preteklostjo in predstavami o prihodnosti.
Vse kar lahko storiš je, da držiš okno zmeraj odprto, saj ta sapica pride sama od sebe in ni odvisna od tvojih prošenj, želja, prizadevanj…
Ne moreš storiti prav ničesar, da se ji približaš.

Ko to spoznaš, bo svet brez misli za tebe golo dejstvo, o katerem sanjajo številni.
Svet brez misli je dežela brez meja, je čista harmonija vsega z vsem v katerem je vse kar storiš prav.
Ne more biti drugače, saj od te dežele nisi ločen.
Za razliko od omejenega, fragmentarnega delovanja uma (ega) si z njo usklajen do potankosti.
Taka je energija zaceljenosti, v kateri je vse med seboj povezano.
Ločenost izgine.

Izgine tudi osamljenost, strah in vse kar je s tem povezanega.
Lahko zadihaš s polnimi pljuči, in se iz trenutka v trenutek čudiš morju življenja ki nima ne začetka ne konca.
Ko misel potrebuješ jo koristiš kot je prav in nikoli več ni obratno.
Osvobodil si se iz suženjstva misli začel resnično živeti.

Mirko