Dragi popotniki. Koliko časa na naši poti namenimo smehu in radosti. Če odkrito pogledamo v svoja srca, ugotovimo, da vsekakor premalo. Za to nam je vedno na voljo morje izgovorov, največkrat pa krivimo vse druge dejavnike, razen nas samih. Le redkokateri izmed nas si to krivdo naprti na svoj hrbet. Res je, da se nekateri srečujete z zares velikimi težavami a četudi vam vaš položaj ne dovoljuje smeha in radosti, si jo lahko priborite.

Tako kot je del nas jok in bolečina, mora biti tudi smeh in radost, kajti brazgotine, ki nam jih zapušča bolečina, moramo zaceliti z radostjo. Vsako jutro nosi v sebi radost in smeh ter jezo in bolečino. V veliki meri je od nas odvisno, kateri vrednoti bomo odprli svoja srca.

Začnimo jutro z nasmehom in zahvalo. Zahvalo Bogu, da nam je podaril novo jutro. Jutro, ki ga še nikoli ni bilo in ga nikoli več ne bo. Uživajmo v čim večji meri trenutek, ki ga živimo. Smejmo se svojim napakam in nerodnostim. Ne pustimo, da nas spravijo v nejevoljo. Pregovor pravi, klin se s klinom zbija. Naj bo v tem primeru klin nasmeh.

Ne iščimo bogastva, ker bomo kaj hitro izgubili nedolžno srečo. Iščimo luč, pa nam bo navrženo vse, pa četudi v malem. Naša sreča je v malem lahko še bližje nas.

www.bisernaogrlica.com