Človeška rasa na poti v duhovno zrelost (6): Spopadanje s spolno usmerjenostjo
Večina ljudi se popolnoma istoveti s svojim spolom, na ravni duše pa nimamo spola; smo čudovita povezava moških in ženskih energij. Preden se inkarniramo, si modro in z ljubeznijo do sebe in tistih, ki bodo živeli z nami, izberemo določen spol, saj vemo, da bo ta izkušnja najboljša za našo in njihovo evolucijo.
Duše, ki so si izbrale heteroseksualnost, se ne bojujejo s svojo spolno usmerjenostjo in je ne postavljajo pod vprašaj, saj družba heteroseksualce na splošno ne sodi in ne diskriminira. Čeprav je družba naredila že precej korakov v sprejemanju različnih načinov, na katere ljudje izražajo spolnost, se homoseksualce obravnava zelo drugače od tistih, ki to niso. Denimo, lezbični ali gejevski zakon v veliki večini držav še vedno ni uzakonjen.
Življenje homoseksualca zagotovi duši edinstven zahteven kontekst za samospoznavanje. Težavnost izziva je razvidna v statistiki samomorov med mladimi: med lezbično, gejevsko, biseksualno in transseksualno mladino je štirikrat večja možnost za poskus samomora kot pri heteroseksualnih vrstnikih in devetkrat večja, če prihajajo iz družin, ki jih zavračajo. Tisti, ki pozneje postavijo svojo spolno usmerjenost pod vprašaj, se lahko spoprijemajo z drugačnimi vrstami izzivov, kot sta šok ali ogorčenje njihovih spolnih partnerjev in potreba, da se prilagodijo novemu načinu življenja.
Zakaj duša načrtuje, da se bo razlikovala od večine? Zakaj tvega ali celo hoče, da jo bodo drugi obsojali?
Po medijki Staci Wells je včasih homoseksualna izkušnja samo spolna, včasih pa je povsem iskren objem ljubezni istega spola. »Ko jo duša doživi enkrat ali dvakrat, najpogosteje nadaljuje po poti fizične heteroseksualne ljubezni. Približno dvajset odstotkov vseh duš uživa v igranju samoizražanja kot homoseksualci, bodisi da so moški ali ženske. To je samo del življenjske izkušnje, ki je ne doživljate samo v vašem planetarnem sistemu, ampak tudi v drugih, čeprav je tam moški/ženski izraz malo drugačen. Vaš planetarni sistem je bolj za izkušanje čustvenih konceptov, kot so ljubezen in strah, želja in hrepenenje.«
STRAH ALI LJUBEZEN
Igra nasprotnih sil povzroča močno in neizogibno dinamično napetost. Napetost, ki jo generirajo te sile, je prežeta z globljim namenom. Pred rojstvom vsak človek želi izkušati takšno napetost, ker sproža in spodbuja duhovno evolucijo. V tej notranji napetosti leži izbira, in ta izbira je vedno med ljubeznijo in strahom. Z vidika duše ravno izbira, uveljavljanje naše svobodne volje, naredi iz življenja veliko avanturo, ki jo iščemo vsakič znova. Kot duše upamo, da bomo izbrali ljubezen. Ko dvignemo svojo vibracijo, prežmemo sebe s svetlobo in negujemo božanske kreposti, kot je pogum, ki postanejo del nas dobesedno za vse večne čase.
V trenutku ko izberemo, da smo pogumni in zvesti sami sebi, dvignemo frekvenco svoje zavesti. Če strah ne bi bil prisoten, poguma ne bi potrebovali niti ga ne bi doživeli. Če gojimo zamere ali se v življenju upiramo ljudem in okoliščinam, ki nam vzbujajo strah, vedimo, da vam vsi pomagajo, da se odločite za pogum. S tem spoznanjem boste lahko zanje hvaležni. Visoka vibracija hvaležnosti je nezdružljiva z nizko vibracijo strahu in ga tako popolnoma preobrazi.
Takšen je predrojstni načrt mnogih duš, ki se danes inkarnirajo. Vsaka utelešena duša v tem času ima zmožnost, da na nek način ozdravi strah. Vsaka izbira ljubezni namesto strahu neguje pogum v naših dušah in prinaša zdravljenje tako posamezniku kot tudi Zemlji kot celoti.
Vesolje vselej podpira pogumno odločitev, a od nas tudi zahteva, da venomer sprejemamo pogumne odločitve. Mnogi tega niso zmožni. Takrat se njihova svetloba zatemni in zmanjšana vibracija odtegne izzive v njihovem življenju.
Namen predrojstnih načrtov je, da se imamo priložnost naučiti tisto, kar najbolj potrebujemo. Včasih prepoznamo učitelja kot osebo v dejanski vlogi učitelja, a bolj pogosto načrtujemo, da učimo drugi druge prek svojega življenja – s svojim zgledom, bojem, pa tudi s svojimi dozdevnimi neuspehi. Družinski člani pogosto izberejo življenje v isti družini zato, ker se učijo istih lekcij. Pogosto je lekcija ljubezen do samega sebe.
POGODBA Z DRUGO DUŠO
Zakaj se duše odločijo za homoseksualnost? Lahko da zaradi izkušnje v prejšnjem življenju, v katerem je bila duša zaradi svoje spolne vloge zasužnjena, ranjena ali ubita in ne želi tega spet doživeti. Torej se vrne kot nasproten spol. Vendar pa še ni pripravljena ljubiti nasprotni spol in tako ljubi isti spol. Na primer, če je neka duša bila ženska, ki jo je zlorabil moški, se lahko odloči, da se bo hitro inkarnirala kot moški, da bo v močnem položaju. Vendar ne bo pripravljena, da bi prešla na ljubezen do ženske. Torej sklene pogodbo z drugo dušo tudi v moški obliki, da bo imela občutek varnosti, bližine in razumevanja in da bo lahko pridobila tovrstne izkušnje. Ker se ne počuti udobno v odnosu z žensko, nadaljuje odnos z moškim.«
Zakaj pa se duše odločijo, da se inkarnirajo kot heteroseksualci?
»Interakcija z nasprotnim spolom omogoča edinstvene izkušnje,« medijka Staci Wells posreduje besede svojega vodnika. »V vašem planetarnem sistemu je šola nasprotij pogosto opredeljena kot kontrastna izkušnja. V odnosu moškega z žensko je veliko priložnosti, da duša objame različne učne koncepte, ki se ne bi pojavili v zavestni misli ali bili opaženi brez nasprotja drugega spola. Biti v nasprotju z nasprotnim spolom vas postavi v igro z nasprotij; to je del izkušnje te šole. V nekaterih drugih planetarnih sistemih so različne oblike prokreacije, različne osebnostne strukture, večji in manjši izrazi dualne spolnosti.«
PRILOŽNOST ZA STARŠE
Ne glede na spolno usmerjenost je temelj vsega ljubezen do sebe. Kot duše, ki se inkarniramo na zemeljskem planu, naše predrojstno načrtovanje na splošno in zlasti načrtovanje izzivov sloni na nameri, da negujemo ljubezen do sebe. Da se ljubimo, se moramo najprej sprejeti. Da sprejmemo sebe, moramo najprej vedeti, kdo smo.
Ena od lekcij je tudi ta, da lahko vidimo ljubezen kot nekaj večjega od vpletenih ljudi. Da lahko vidimo sebe kot nekaj večjega kot le to inkarnacijo. Lahko gre za lekcijo tega, da se naučimo poslušati, ljubiti in pustiti.
In kaj je s starši, ki se bojujejo s tem, da sprejmejo spolno usmeritev svojih otrok? Otrok je vedel pred rojstvom, da bodo starši imeli ta boj in jih je izbral ne kljub temu, ampak prav zaradi tega. Boj je oboje – priložnost učiti se ljubiti in oblika služenja otroku. Predrojstna izbira staršev je vedno narejena z ljubeznijo in modrostjo. In ko si starši oprostijo za vsako obsojanje otroka, je to začetek večje ljubezni do sebe in zdravljenja odnosa z otrokom.
Če se spopadate s samoobsojanjem ali obsojanjem drugih v zvezi s spolno usmerjenostjo, vedite, da ste med najbolj pogumnimi dušami. Potovanje proti sprejemanju sebe in ljubezni do sebe prižge energično pot, ki olajša vsem, celo tistim, ki jih ne boste nikoli srečali, da sprejmejo in ljubijo ne le svojo spolnost, ampak tudi vse vidike svojega bitja. Kar podarimo sebi, razširimo na vse.«
Andreja Paljevec
Človeška rasa na poti v duhovno zrelost (6): Spopadanje s spolno usmerjenostjo
