Kaj o aleksandrinkah pove zgodovina? Aleksandrinke so bile ženske na začasnem, več let trajajočem delu v Egiptu. Doma so bile pretežno z goriškega in so delale predvsem kot gospodinjske pomočnice pri bogatih evropskih naseljencih. Ženske so veliko lažje dobile službo kot pa moški, kajti na dolgo pot v črno Afriko so se najbolj pogosto odpravljala mlada dekleta-dojilje tujim otrokom, kar je bilo sicer najbolje plačano, sam položaj mater pa nadvse tragičen ter usoden za družinsko življenje.

Pretrgana je bila vez med otroci in mamo, nemalokrat se je tudi pripetilo, da so uboge ženske, ki so se žrtvovale za svojce in lastno premoženje, postale zasovražene. Otroci so se k njim obračali z mržnjo, saj nikakor niso mogli razumeti, kako in zakaj so odšle stran od njih, vaški obrekljivci so jim zavidali in jih prezirali zaradi njihovega navidez lahkega življenja in denarja, ki so ga pošiljale v domovino k domačim.

Knjiga preroka Jone spada v Staro zavezo. V Mateju 16:4 beremo, kako odgovarja Jezus na zahtevo po znamenju:«... ne bo mu dano drugo znamenje kot Jonovo.« Veliko je že bilo napisanega in povedanega o pomenu teh besed in o preroku Joni. Jezusove pripombe lahko razumemo tudi kot namig na ponovno rojstvo Sina v znamenju Rib, iz česar je potem izpeljana trditev (kot pravi skrivna veda), da »znamenje« ne more pomeniti nič drugega kot le znamenje ribiča, Janeza ali Jona njega, ki ne more » postati meso«.

Knjiga Žrelo( Shark) je bila dolga leta svetovna uspešnica, film, ki so ga po njej posneli, pa je dve uri držal v napetosti na milijone ljudi. Če knjige niste prebrali in ne videli filma, si težko predstavljate morskega psa z njegovim odprtim gobcem, ki je postal znan po vsem svetu.

Entropija je fizikalna količina, ki meri dve stvari. Količino toplote(energije, ki se ne more sprostiti) v nekem rezervoarju in pa urejenost snovi v njem.

Zato imamo dve osnovni formuli:

Vidimo, da če nek rezervoar z vodo segrevamo se zgodi naslednje.
Ko se voda segreje, se poveča entropija. Ko se nato voda ohladi, entropija ostane ista.

Paracetamol je protibolečinsko zdravilo, ki ga lahko jemljejo tudi nosečnice. Nova študija pa svari pred nevarnimi stranskimi učinki.

Ne stane veliko in možno ga je kupiti brez recepta. Paracetmaol, ki ga pri nas poznamo tudi pod komercialnim imenom Lekadol in Daleron, je analgetik, ki se največkrat uporablja za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature pri prehladih ali gripi. Paracetamol lahko jemljejo tudi nosečnice, v obliki svečk pa ga je dovoljeno predpisati celo otrokom. 

Začetkom oktobra se je devet članic in članov Društva Šole zdravja iz skupine Športni park odpravilo v Sarajevo in Visoko, kjer smo si želeli ogledati znameniti kompleks piramid. V zgodnjih jutranjih urah smo se vkrcali na avtobus, ki je iz Maribora pripeljal skupino iz Društva za bolezni ščitnice. V njihovi skupini je bilo tudi par otrok in nekaj mladih parov.

Vozili smo se po avtocesti Ljubljana-Beograd, potem pa je večji del poti po Bosni potekal ob reki Bosni in domačih vaseh. Poleg so, ob od vojne porušenih in zapuščenih hišah, zrasle trgovine, nova podjetja in domače obrtniške delavnice. Pogled na prestreljene fasade in zapuščenost kdaj celih vasi še vedno pretresejo opazovalca in bolje razume zakaj mladi v velikem številu zapuščajo Bosno.

Imamo zimo in poletje. Poznamo pomlad in jesen. Imamo rojevanje in umiranje. Imamo dan in noč. Naš svet je dualen. (Piše: Aurigo)

Slika 1: Moja Gospa iz Pariza – nekoč – sedaj je brez strehe in brez osrednjega stolpiča

Za prostor Notredamske katedrale pravijo, da je bil v času Rimljanov na njenem mestu Jupitrov hram, kasneje v času zgodnjega krščanstva je bila približno ob tem mestu postavljena cerkev svetega Štefana. Zelo, zelo skopi podatki iz preteklosti, predvsem kar se tiče rimskih časov.

Nič kolikokrat sem v življenju že slišala, da je filozofija pač neka stvar, ki razpreda o drevesih in stolih. Pravijo, da je naporna in dolgovezna, se preveč sprašuje in dlakocepi tam, kjer ni treba, sanjari namesto, da bi se ukvarjala z realnostjo in da krade čas bogu ter vsem drugim. Nazadnje, kar je dandanes videti zelo pomembno, ne ustvarja dodane vrednosti.

Za filozofe nekateri pravijo, da so nebodigatreba, sanjači, razpravljači, nastopači, tisti, ki niso vedeli, kaj bi z življenjem, in niso imeli nobenega uporabnega znanja, zato so se odločili, da bodo hodili po svetu in filozofirali. Takšni ljudje prav tako verjamejo, da filozofi bogu kradejo čas, druge nadlegujejo z več kot eno povedjo ter živijo na račun tistih, ki trdo delajo in ustvarjajo dodano vrednost. Predstavljajo si jih kot zmešane in zmedene, s skuštranimi lasmi, kot da jih je ravnokar zadela strela.

Prepoznava procesa istenja
Prepoznanje procesa istenja je bilo zame eno najdragocenejših. Z zemeljskim pogledom na svet so mi bile ugotovitve, da nisem ne osebnost, ne telo, ne um, ne duša in tudi ne energija, povsem tuje, ko pa sem se odlepil od njega, sem doumel: vsa omenjena istenja so le prividi, močno okrnjene predstave in slabi nadomestki za moje resnično bistvo. To so ideje, ki me držijo proč od resnice, mojega pravega bistva, vse dokler jih ne prepoznam kot lažne.

Ko se tega zaveš, fenomeni telesa, uma, energije in duše ne igrajo več tako pomembne vloge v tvojem življenju. Do njih pridobiš nekakšno distanco, ustvariš nekakšen neobremenjen in prijaznejši odnos; prenehaš jih obravnavati s takšno resnostjo kot sicer. To pa ne pomeni, da povsem izgubijo na vrednosti ali prepričljivosti.

Sem energija?
Z energijo sem imel nemalo preglavic. Bil sem prepričan, da energije – tudi nekatere slabe – močno delujejo name in sem, hočeš nočeš, njihova žrtev. To mi je v življenju pripravilo veliko gorja. K sreči sem se še pravočasno zavedel, da gre le za utvare, ki usahnejo tisti hip, ko prepričanjem za njimi odrečeš zaupanje.

Pojem energije je pravzaprav zelo nejasno definiran. Če je narava stvarnosti duhovna, je energija le način predstavitve »duhovnih« učinkov, ki so rezultat duhovnih dejavnosti. Identifikacija z energijo je ena najbolj problematičnih, kajti energija je nekaj zelo izmuzljivega, nedoločenega, neopredeljivega.

Piše: Iztok Kocjančič v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z ameriško astronomko Kelsey Johnson
Zunajzemeljsko življenje lahko dokaže že statistika, ko računa možnosti in v formulo vnese znane spremenljivke, kot so število galaksij, sončnih sistemov, planetov itd. Torej načeloma ni dvoma - v vesolju nismo sami. Ali so nezemljani prisotni na našem planetu, pa je seveda druga, povsem različna neznanka. Znanstveniki z Univerze v Virginiji so jasni: »Nezemljani obstajajo in vsekakor ne moremo trditi, da še niso obiskali našega planeta.«

Kelsey Johnson, znanstvenica in astronomka na Univerzi v Virginiji, je nedolgo tega v intervjuju za znanstveno revijo Scientific American razpravljala o tematiki življenja v vesolju in morebitnega stika nezemeljske vrste z našo. Povzemamo.

Sem razum?
Prepričan sem, da je um ali razum tako pomemben dejavnik v življenju, da bi se morali z njim v šolah resno ukvarjati. Žal ga zelo slabo poznamo. Kljub temu smo z umom tako očarani, da si večinoma predstavljamo, da je prav on naše bistvo. Razviti zahodni svet trpi pod prevlado uma. Namesto da bi ga uporabljali, um uporablja nas.

Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo utelešeni um. To je zabloda. Orodje je prevzelo nadzor nad nami, a se tega ne zavedamo. Na vsakem koraku mu pojemo hvalnico, češ da je ustvaril monumentalne dosežke v znanosti in tehniki ter človeka povzdignil v položaj, da je zavladal naravi. Toda glavni krivec za težave, v katerih se je znašla civilizacija, je prav razum. V njem smo se preprosto utopili in posledično pozabili svoj pravi izvor.

Sem duša?
Ob nekje prebrani trditvi, da bistvo človeka ni duša, sem bil sprva razočaran. Kasneje pa sem sprevidel, da je upiranje tej trditvi podobno upiranju stališču, da človek ni telo.

Petero naših fizičnih čutov duše ne potrjuje – kako bi jo le, saj gre za nesnovno entiteto. Ali vam jo uspe začutiti v telesu? Kje se pravzaprav nahaja? V srcu? V glavi med očmi? Ali je to mesto fiksirano? Očitno ne, saj se duša lahko premika in tudi zapusti telo. V besedilih različnih šol nisem našel zadovoljivih razlag. Prizadeval sem si, da bi našel odgovore, ki bi temeljili na lastnem izkustvu.

Sem telo?
Odpovedati se istenju s telesom nikakor ni preprosto. Telo je vendar nekaj, česar ne moreš zanikati, prezreti. Utvara o telesu je ena najbolj temeljnih utvar. Kot ljubiteljskemu raziskovalcu mi uspe, da se na trenutke ali v krajših obdobjih zavedam in čutim, da je moje telo lesredstvo, ki ga uporabljam.

Takrat se zavedam svoje popolnejše narave, kar v meni vzbudi izvrstno počutje.Zanima pa me, kako svoje telo doživlja na primer duhovni učitelj Ramana Maharshi.

Sem osebnost?
Da bi ugotovil, ali sem osebnost, sem moral najprej raziskati, kaj to sploh je. O osebnosti in jazu (egu) sem se največ naučil pri Eckhartu Tollu. Razumevanje osebnosti in jaza je tako pomembno, da bi to znanje moralo postati del obveznega učnega programa v osnovnih šolah.

Osebnost, imenujemo jo tudi persona, je zapleten konstrukt v umu. Sestavljen je iz preteklih dogodkov (spomina!), podatkov, opažanj (tebe samega in drugih) in mnenj o tistem, kar si. Um se v to podobo popolnoma vživi. S tem ko se isti z lastništvom, s poklicem, ki ga opravljaš, z družbenim statusom in nazivom, s fizičnim videzom, s posebnimi sposobnostmi, zvezami, osebno ali družinsko zgodovino, sistemom verovanja, pogosto pa tudi s politično, nacionalistično, rasno, versko in drugo pripadnostjo, gradi svojomoč in pomembnost. A nobena od teh stvari, niti kopica njih, ne ustreza resnici o tvojem bistvu.

Zavest ima dve pomembni lastnosti: porajanje idej in vživljanje vanje. Prva od obeh lastnosti se zdi vsakomur razumljiva, druga pa ne. Ustvarjanje podob, slikanje idej in prizorov je proces, ki zgradi »svet okoli tebe«. Vživljanje v posamezne miselne objekte,istenje z njimi, domišljanje, da si ta objekt ti sam – to pa je tisto, kar naredi življenježivo in poraja veselje, pa tudi bolečino in trpljenje.

Zavest je»lepljiva« – primerjava je kar posrečena – in običajno ves čas »prilepljena« za nekaj, s čimer se v danem trenutku isti, istoveti. Isti se lahko z več stvarmi hkrati.

Materialni in duhovni svet
Trditev da je vesolje privid, katerega tvorec sem sam, je bilo – priznam – tudi meni težko sprejeti. Še vedno se mi dogaja, da se ujamem v stare programe, kajti to stališče je tuje razumu, ki je ujet v zanke materialnosti. Takrat se ustavim in si povem, da sem se spet izgubil v igri uma, ki jemlje stvari preveč »zares«. Ob spremenjenem pogledu na dogajanje se zgodi nekaj presenetljivega: tvorec – um, ki razlaga in sestavlja stvarnost, začne opazovati in razstavljatisamega sebe.

Ob ugotovitvi, dasvet zunaj mene (moje zavesti) ne more obstajati, sem se začel zavedati, da je proces opažanja »zunanjega« sveta povsem nekaj drugega, kot sem dotlej mislil.

Kdor me pozna, morda pričakuje, da se bom takoj obregnil ob stranišča, čevlje in mize, toda to so le izdelki s konca tekočega traku. O njih pišem že dvajset let, pa se v družbi ni prav dosti spremenilo. Naj poskusim drugje: pri temeljnih načelih tehnologije.

Na osnovi kakšnih družbenih norm in standardov sploh začnemo oblikovati predmete? Kako nam je uspelo tako zelo zaiti? Katera so žarišča gnilobe na temni strani tehnologije?

Kozmologija
Pri raziskovanju sveta ne moreš mimo vprašanja, kako je nastal. Moje radovednosti znanstvene razlage o nastanku vesolja niso mogle potešiti. Verjamem, da niti drugih, ki so pričakovali temeljitejšo rešitev te uganke.

Današnja znanstvena razlaga vesolja se začenja s trenutkom, ko je bilo vesolje staro le kratkih 10-43 sekunde. Po fiziku Maxu Plancku se ta časovna meja, do katere danes načeloma razumemo dogajanje v vesolju, imenuje Planckov čas. Dogajanja v vesolju pred Planckovim časom, v t. i. Planckovi dobi, današnja fizika ne zna opisati.

Resnično in neresnično
Besedo resnica imamo pogosto na jeziku. Uporabljam jo pogosteje, kot bi bilo treba. Je resnično zanimiv pojem. Kadar si priča nekemu dogajanju, ne dvomiš o tem, da je to, kar opažaš, resnica. Zaplete pa se tisti hip, ko poskušaš to, kar opažaš, nekomu opisati z besedami.

Med seboj pač ne znamo komunicirati drugače kot z besedami.Besede imajoomejeno uporabnost, ki se je ne zavedamo, zato bredemo v težave. Preslikavo svojega opažanja v besede poimenujemo resnica ali, bolje, moja resnica in si domišljamo, da bi morali vsi videti in opažati na enak način. A to je nesmisel.

Naše na materialistični paradigmi temelječe gledanje na svet predpostavlja, da je materialno vesolje in snov kot njen gradnik osnova stvarnosti, kakršno lahko doživljamo. Toda spoznal sem, da s takšnim gledanjem ne prideš daleč. Ne le, da z njim ni mogoče razlagati duhovnih pojavov, tudi pri materialnih se marsikdaj močno zatakne. Želel sem si najti trdnejšo in verodostojnejšo teorijo, ki bi materialno in duhovno stvarnost razlagala enotno.

Iz filozofskih razprav in besedil sem izluščil, da po idealističnem gledanju obstajata dva svetova: nemanifestirani in manifestirani svet. Platon je  nemanifestirani, potencialni svet imenoval »svet idej« (v nadaljevanju ga bomo imenovali absolut).

Ideja o delavcu in služabniku
Eden pomembnih motivov Nefilov za prihod na Zemljo je bilo zlato in njemu sorodne redke kovine, npr. platina (s temi kovinami je južna Afrika bogata), pa tudi radioaktivna ruda, kot npr. uran ali kobalt. Arheologi in antropologi so v južni Afriki našli dokaze, da se je rudarska tehnologija uporabljala že cca 100.000 let p.n.š. Kmalu po vzpostavitvi naselij na Zemlji je število Anunnakijevnaraslo na 600 - nekaj sto jih je dobilo nehvaležno rudarsko nalogo.

Delo v rudnikih zlata, ki so ga opravljali Anunnakiji (ti so "nižja kasta" Nefilov), je bilo težko in naporno. Dolgo časa, 40 sar, so ti prenašali napore in muke rudarjenja, potem pa je prišlo do upora.

Stvarjenje skozi oči Nefilov
Biblijski stih "v začetku je bila beseda" lahko razumemo kot ukaz Anuja, da se prične s kultiviranjem Zemlje. Glavni bog Anu je ostal na nebu in spremljal dogajanje.

Babilonska verzija Epa o stvarjenju pojasnjuje, da se je vrhovni bog Anu odločil, da bo na planet poslal svoja sinova. Po sumerskem izročilu je za vladarja planeta Zemlja določil svojega sina Enlila, drugi sin, bog EA oz. Enki pa je dobil oblast nad globinami/vodami. Poleg bogov Enlila in Enkija je važno vlogo v celotni zgodbi odigrala tudi boginja Ninhursag/Ninti. Navzlic njihovemu božanskem značaju so v epu obravnavani kot fizične osebe.

Stvarjenje skozi navedke biblije
Kako si razlagati biblijske stihe z današnjim razumevanjem tehničnih možnosti?
Kreacijo, kot jo prikazuje biblija, naj bi po sumerskih navedbah izvedli nezemljani (Nefili) s planeta Nibiru. V njej ni nič mističnega temveč jo je moč razložiti povsem razumsko, s posegi, ki tudi za današnjo raven tehnološkega razvoja niso nemogoči.

Zemlja je bila potem, ko je dobila končno obliko, žareča krogla aktivnih vulkanov. Nebo nad njo so napolnjevali para in oblaki. Ko se je skozi tisočletja temperatura spuščala, so se para in megle pretvarjale v vodo in na površini planeta ustvarjale morja. Zatem je nastopil cikel faz ohlajanja in segrevanja, ledenih in toplih dob. Naposled je bila, po eni od ledenih dob, primerna za posege, s katerimi je bilo možno razvoj bistveno pospešiti.