Resnica

Verjamem, da Resnica kot bitje vsekakor obstaja. V vsakem trenutku življenja pa se ji lahko bolj ali manj približamo ali se od nje oddaljimo. Ne pravimo po naključju, da človek ničesar ne iznajde, temveč le odkrije tisto, kar zmore »nesti« in nekoč morda tudi udejanjiti. Le pomislimo na zaščito avtorskih pravic in idej o »povsem naših« spoznanjih, dognanjih, odkritjih, ugotovitvah, iznajdbah.

Bog vedi, kaj vse bomo še ujeli ali prevzeli iz kolektivnega uma, ki nas obdaja, kjer živi in kraljuje mnogo tega, vsega in še več, tako iz brezmejnih širin Svetosti, kot tudi iz zemeljskih dimenzij omejitev.

Resnici se vsekakor bolj približamo, če nekaj, o čemer razmišljamo ali govorimo, proučujemo iz večih, vsaj štirih zornih kotov. Vsaka trditev je lahko prava reč, na primer na fizičniravni bivanja, nikakor pa ne zmore biti resnična, če je hkrati ne obravnavamo in ovrednotimo tudi skozi preostale tri dimenzije življenja. Ne smemo pozabiti, da velika večina današnjih knjig, člankov, diplomskih nalog, magisterijev, doktoratov, opisuje zgolj fizično-snovno, vitalno ali le čustveno-mentalno dimenzijo našega obstoja, ne pa celoto bivanja. Na tisoče knjig vsekakor ne zmoremo prebrati, lahko pa si izgradimo dovolj moči kritičnosti in zdrave večplastne temelje razumevanja ter delovanja v okolici, predvsem zato, da se bomo zmogli gibati (prepoznati, sprejeti in udejanjati) z enako sposobnostjo, kot deluje, če lahko poenostavim, priznana znanost na fizičnem, bioenergetik na eterskem, jasnovidec na duševnem in posvečenec, poznavalec pravega Življenja na duhovnem planu bivanja.

Stopimo za korak nazaj in se poizkusimo naučiti ločevati med pravimi vzroki, ki omogočajo in sprožilnimi dejavniki, ki le sprožijo nastanek zdravstvenih neharmonij.

Šibkost duha v prevzgoji nesvobodnih duševnih vzgibov in ne dovolj dobra, nespodbudna, nič kaj modra življenjska filozofija.

Čustveno-umska nestabilnost, ki se izraža skozi dokaj razburkan duševni svet jeze, skrbi, strahu, žalosti, neodpuščanja. Vse omenjeno bi lahko uvrstili v neprimeren, neplemenit način razmišljanja, čustvovanja ali v nezadovoljivo miselno, čustveno in vedenjsko »higieno«.

Nezdrav, nesonaraven način prehranjevanja.

Nezadosten nočni in dnevni, tedenski, mesečni, letni počitek, tako umski, besedni, emotivni, kot tudi spolni, telesni in prehrambeni.

Spanje in daljše dnevno zadrževanje na geopatogenih ali zemeljsko škodljivih conah, kot so na primer Hartmanovi vozli v obliki stičišč eterične vodne mreže Zemlje. Omeniti moram tudi Cürryjeve vozle ali sevanja kovinsko-zemeljske mreže in najmočnejši vpliv geoloških lomov.

Premalo gibanja in pomanjkljiva telesna higiena.

Pod elektrosmog bomo uvrstili vsa elektromagnetna polja, tudi atomsko sevanje, izpušne ter toplogredne pline, umetna gnojila, materiale nesonaravnihoblačil, gradenj, pesticide, ki jih je izdelal človek s svojimi željami, potrebami, pod pretvezo lagodnejšega načina življenja. Že res, da vse to potrebujemo, toda vprašati se moramo, na kakšen način in za kakšno ceno.

Pravi vzroki neravnovesij, če smo jim seveda dolgo izpostavljeni, bi lahko bili tudi hrup, sončna svetloba in toplota, mraz, vlaga, neprestano hitenje, preveč opravkov dnevno, pretirano umsko naprezanje in še bi lahko naštevali.

Kaj pa nesonaravne, neprimerne, našim individualnim značilnostim neprilagojene terapije, tretmani uradne ali komplementarne medicine? Tudi ravnokar omenjeno bi lahko uvrstili v prave vzroke obolenj.

Kot ste morebiti ugotavljali, bi mnoge izmed naštetih vzrokov lahko gladko uvrstili le v sekundarne, morda šele v terciarne vzroke obolenj. Kot že rečeno, odvisno od izvora, moči dražljaja, dolžine izpostavitve in naših moči duha ter z njim povezanega imunskega sistema. Izgleda, da v obeh medicinah še dandanes vlada nered, vsaj kar se tiče razumevanja, ločevanja in razvrstitve vsega, kar je z življenjem štirih dimenzij povezanega v vzroke, sprožilne dejavnike, dejavnike tveganja, simptome, posledice. Verjamem, da je včasih težko razločevati, saj je meja tudi med primarnimi in sekundarnimi vzroki, med simptomi in posledicami, med fiziološkim in patološkim, na različnih ravneh bivanja vsaj navidezno zabrisana. Pa vendar, zelo pomembno je, da vemo, o čem govorimo, vsaj kar se tiče iskanja in odprave vzrokov. Upoštevati pa bo potrebno tudi individualne značilnosti, katerim bodo prilagojeni prijemi doseganja ravnovesja. Da bomo nekaj podobnega tudi zmogli, se bo potrebno bolj podrobno in celostno spoznati.

Se nadaljuje

Franc Božjak