Zakaj ravno Antropozofski pristop
Kot že omenjeno, v večini primerov se ne poznamo dovolj popolno ali celostno.Kdosmo kot človek – bitje mnogoterih razsežnosti, od kod prihajamo, kaj vse naj bi tu na Zemlji počeli, dosegali in kdo ali kaj naj bi postali, kam in zakaj naj bi prispeli?

Le kako naj bi govorili o procesih prehranjevanja, kaj šele hranjenja, učenja življenja, če se kot kolektivna zavest še nismo uspeli ali hoteli potruditi spoznati procese nastajanja snovnosti in oblik, tako našega fizično-snovnega telesa, hrane, posameznih jedi, kot tudi okolice, svetov narave, Zemlje, našega Sončnega sistema?

Verjamem, da se bo tudi ali predvsem na ravnokar omenjen način lahko pričelo korenito spreminjati naše življenje v vseh pogledih in na vseh ravneh bivanja. V primeru, da niste povsem prepričani, vsaj poizkusite.

Potrudimo se vsaj nekaj nadaljnjih strani vsebine, ki je pred vami, prebrati v polni budnosti, čuječnosti, navzočnosti nas kot duha, v stanju Jaz Sem ali v stanju neuma, torej izven uma, osredotočeni le na vsebino, še preden se naš egovski um prebudi. Da le ta obstaja in krepko moti razpiranje nas kot zavesti – duha, verjamem, da vam ni več tuje, niti nepoznano. Zatorej: »Bodi miren in vedi, Jaz sem Duh.«

Ostanimo mirni in se zavedajmo, da smo kot bistvo duh, ki naj bi prevzgajal in imel na povodcu ali pod kontrolo um in ego.

V nasprotnem primeru nam ne bo dovoljeno dovolj svobodno razmišljati, kaj šele čutiti ali/in s pridobljenimi spoznanji ter močmi tudi delovati, udejanjati svobodno, ne glede na zaznave organov čuta, tradicije, vsakodnevne opravke, obveznosti, ne vezano na računico, dosedanja znanja, poznavanja,…. Le kako naj bi zmogli dovolj svobodno čutiti ali občutiti (občutja niso nesvobodna čustva ali emocije, temveč sposobnosti, ki so na mnogo višji ravni bivanja kot čustva) in udejanjati, delovati v primeru, da se nismo povsem osvobodili nadvlade uma in ega v mišljenju ali razmišljanju. Resnici, Poti in Življenju se bomo vsekakor mnogo lažje in trajno približali na ravnokar omenjen in pozneje tudi opisan večplasten antropozofski način.

Poglejmo si, kako je Mario Jannarelli nekoč okarakteriziral novice, čeprav je bilo nekaj naslednjih odstavkov že predstavljneih v našem predhodnem članku z naslovom Razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo, drugi del.

Moja malenkost in vi smo le prinašalci novic. Pomembno je, da so le te resnične in ne napačne, zavajajoče. Ne pozabimo, da nas danes obkroža veliko neresničnega in zavajajočega, zato se bo potrebno naučiti razločevati zlagano, kar vodi vedno bolj v zgrešeno, od tistega, kar nas je sposobno pravilno usmeriti in potegniti s stranpoti ter pustiti vzdrževati svobodne. Torej, prinašamo v vednost le novice, da pa bodo le te za bralca, slušatelja postale resnica ali laž, je odvisno od vsakega posameznika, od njegove osebnosti kot duše in individualnosti kot duha. Vsak ve, vsak naj bi vedel, se potrudil spoznati, kaj bo napravil z njimi.

Edino, kar vas lahko prosim je, da naše, za vas morebitinovosti ali novice takoj ne zavrnete, kot da kaj takega še niste slišali ali da bi bilo nekaj podobnega celo nemogoče.

SE NADALJUJE

Franc Božjak