Fiziološko in patološko

Kaj če bi se lotili še ene podteme, in sicer ugotavljanja, do kod je nek življenjski proces fiziološki, od kod naprej pa postane patološki, in nasprotno. Namreč, nek bolezenski ali patološki proces se lahko na določeni stopnji ali po določenem času preoblikuje v fiziološkega. Prebavo bi lahko označili kot fiziološko-harmoničen proces.

V primeru, da smo želodčno sluznico nekaj let prekomerno obremenjevali, lahko povsem naraven proces prebave prestopi mejo fiziološkega in postane patološki proces vnetja želodčne sluznice, z imenom - gastritis. Tudi občasne diareje, bruhanje, kihanje lahko nekoč postanejo vnetja črevesja, požiralnika, nosnih in obnosnih votlin.

Začetni akutni znaki, na primer vnetja (poizkusi izničenja, čiščenja in obnavljanja) ali simptomi preobremenjenosti sluznic, telesnih organov ali le morebitne šibkosti, slabše organiziranosti le-teh, lahko z leti postanejo subakutni, ali celo kronični znaki ali stanja. Proces bo zatorej fiziološki vsaj na začetni stopnji vnosa ali stika s tujimi, naši celovitosti nedopustnimi snovmi, vibracijami, dokler smo še dovolj etersko ter imunsko močni in dobro organizirani. Enako bodo fiziološki tudi procesi sestavljanja in ponovnega pridobivanja zdravja v času, ko se je imunski sistem že dodobra vrnil in zagospodaril na domačih tleh. Ravnokar omenjen proces bi lahko poimenovali podoživljanje, ko se vračamo iz kroničnega skozi subakutno in akutno stanje nazaj v fiziološke procese sozvočja, harmonije.

Patološki ali neharmonični procesi pa nastajajo predvsem skozi dolgoročna pretiravanja, ko na primer skozi nesonaravne dražljaje presegamo najvišjo dopustno mejo tolerance do toksinov ali mejo stopnje zasičenosti s presnovnimi ostanki, in takrat, ko smo izgubili vsaj del moči zoperstavljanja v obliki izničenja, izločanja, čiščenja ali le obnavljanja morebitnih poškodb telesnih delov ali organov. Omenjeni nefiziološki procesi so prisotni vse do ponovne in zadostne pridobitve življenjskih moči in stabilnosti imunskega sistema.

Če poenostavim, bi lahko rekli, da je fiziološki proces ponavadi prisoten predvsem ali tudi v akutnih in le delno subakutnih stanjih. Patološki procesi lahko izjemoma nastopijo tudi v nekaterih akutnih, še posebno pa so prisotni v kronično-degenerativnih stanjih otrditve, omejenosti v gibanju, večje ali manjše odsotnosti življenjskih procesov presnove, čiščenja, obnavljanja, strukturiranja.

Začetno, takoimenovano prodromsko patološko stanje gripe, ko je koža okončin še hladna, telesna temperatura pa že povišana, naj bi se v dnevu ali dveh razvilo v fiziološki proces čiščenja organizma skozi vsesplošno tople pospešene procese celične presnove. Na ravnokar opisanem akutnem primeru gripe smo lahko ugotavljali, da obstaja tudi druga možnost razvoja procesov zdravja in bolezni, kajti začetni patološki proces delne zasičenosti s presnovnimi ostanki se je moral preoblikovati v fiziološko ozdravitveno krizo čiščenja. Ko se imunski sistem dodobra vrne ali utelesi, bo zmogel ogreti tudi kožo dlani in stopal. Najprej mu z ogrevanjem hladnih con telesa omogočimo, da se bo bolje organiziral, šele potem mu lahko pomagamo, da nas bo uspel tudi dodobra očistiti, obnoviti, prenoviti. Na omenjenem primeru smo se lahko naučili, čemu služi občasna povišana telesna temperatura. Da bo vse opisano še bolj razumljivo, si poglejmo, kako nastajajo procesi bolezni in na kakšen način se lahko izražajo.

Se nadaljuje

Franc Božjak