Za konec pa še štiri cvetke
Za konec pa še štiri naše cvetke, in sicer zakaj je Antropozofija »težka«. Vsega, kar nas vidnega kot otipljivega, snovnega in nevidnega, torej nesnovnega obdaja, si ne zmoremo dodobra razložiti ali pojasniti z enostavnimi besedami in koncepti.

Duša in njene oprode ali že kar njeni gospodarji bi želeli brati, se učiti le tisto, kar se jim zdi potrebno, uporabno (um ki laže, ego kot manipulant, bojevnik in intelekt kot analitik), kar daje sadove, kar se izplača. Res je, duša si želi na hitro pridobiti v zamahu veliko, četudi kratkoročnih znanj, podatkov, ne da bi se resnično potrudila, ne da bi veliko razmišljala in dodobra spoznala ozadje, prave večplastne vzroke vsega, s čimer se, čeravno le miselno, čustveno ukvarja, kar udejanja.

Toda, ali lahko življenje brez izzivov, preizkušenj, premoščenih skušnjav aktivira, kaj šele poganja razvoj, notranji razvoj, razpiranje zavesti. Imeti vedno polno denarnico, idealnega partnerja, ne motivira, ne krepi nas kot duha v procesih odkrivanja in pozneje tudi prevzgoje duševnih nesvobod in pridobivanja treh višjih zavesti.

Ne bodimo povsem prepričani, da sta vedno Oče ali duh tista, ki govorita, ki navdihujeta našo dušo, da je neka delavnica, knjiga, na primer tudi tale vsebina za nas neprimerna, težko razumljiva, nesprejemljiva in neuporabna v našem vsakdanjiku. Ponavadi ali mnogokrat so na delu duša in njeni gospodarji –dvojniki, ki se upirajo volji nas kot duha, saj se ne želijo prevzgojiti, temveč nadaljevati na udoben in ustaljen način ovirati razvoj nas kot celote in/ali uresničitev božanskega poslanstva Jaza ali nas kot duha.

Celo prva misel, ideja, navdih, ki smo ga ujeli, ni vedno pravi. Le v primeru, da smo dokaj v stanju Jaz Sem ali resnično tukaj in zdaj v sedanjosti, v stanju neuma, povsem sproščeni, potem je prva novica, ideja, navdih ali klic lahko pravi za nas, za naš razvoj najprimernejši. Kako se na pravo pomoč naravnati, zanjo prositi, razumeti, razsoditi, kaj je resnično in kaj zlagano, pa ob drugi priložnosti.

Čeprav se zahtevnejših vsebin in daljših povedi naša duša z umom in intelektom najraje izogiba, bodo ravno te omogočile, da bomo kot duh v polni budnosti, navzočnosti. A le v primeru, da se tega zavedamo indovolj potrudimo.

SE NADALJUJE

Franc Božjak