Kajenje prestavlja grdo in nevarno razvado, za katero skoraj vsi (predvsem nekadilci) čakamo, da bo končno sprejet zakon, ki bo preprečil kajenje v javnih prostorih. Mogoče bo marsikaterega kadilca ta zakon pripeljal do tega, da se bo enkrat za vselej odpovedal "čiku". Kljub temu pa sem mnenja, da določeni velikani in lobiji kajenje in cigarete izkoriščajo kot grešnega kozla za bolezni, ki jih v veliki večini povzročajo druge stvari oz. droge.

Podobno kot druge droge (alkohol, marihuana ...) tudi cigareti vplivajo na živčne prenašalce.  Kajenje najbolj vpliva na raven dopamina, ki daje uživalcu droge občutek sreče, zadovoljstva in tudi sitosti. Zato imajo kadilci običajno manjše težave z držanjem telesne teže kot pa nekadilci, seveda pri enakem tipu neprimerne in nezdrave hrane. Situacija pa se seveda spremeni v fazi, ko se posameznik poskuša odvaditi kajenja.

Otroci, ki uživajo mediteransko prehrano imajo manj možnosti, da bodo oboleli za astmo in respiratornimi alergijami, je pokazala najnovejša raziskava.

Skupina španskih, grških in britanskih znanstvenikov je spremljala zdravje in prehrano 700-tih otrok starih med 7 in 18 let, ki so živeli v ruralnih področjih grškega otoka Kreta. Izkazalo se je, da so imeli otroci, ki so uživali obilo sadja in zelenjave, manj možnosti za razvoj astme in alergij. Mediteranska kuhinja namreč vsebuje velike količine sadja in zelenjave ter malo zasičenih maščob.

Dan za dnem v časopisih zasledim kar nekajkrat napisano besedo alkohol, če ne drugje pa v kronikah. S to drogo je v naši majhni domovini zasvojeno ogromno ljudi. Prav nobenega pravila ni kdo, kdaj, zakaj, ali kje začne z uživanjem te omamne kapljice. Končni učinek pa je enak. Za mnoge to početje pomeni pot v težko bolezen alkoholizem in ta v naši deželi predstavlja že velik problem. Vse preveč ljudi je že potunkanih in so v trdnem objemu zasvojenosti, čeprav mnogi tega ne priznajo. Po svojem prepričanju pijejo samo toliko, kot vsi ostali in prav nič ne izstopajo. Pa vendar se z leti pokaže, da so drugačni, postali so namreč alkoholiki – bolniki, ki brez te droge ne morejo več živeti.

Za svojce teh ljudi postane življenje velik problem. Težave zasvojencev se pokažejo v družini, v službi, na cesti, skratka povsod kjer se gibajo. Vendar zaradi svojega mišljenja in prepričanja, da dobro funkcionirajo, celo sami sebi težko priznajo, kaj so v resnici postali. Najdejo namreč nešteto izgovorov in opravičil za svoje početje in v glavnem zanikajo, da so alkoholiki. Svojcem govorijo, da lahko nehajo piti kadarkoli, vendar tega ne storijo. Ko pa napoči trenutek, ko hoče zasvojenec iz raznih razlogov le nekaj narediti zase, se želi posloviti in izvleči iz odvisnosti alkoholne omame, pa marsikdo ne pozna drugačne rešitve kot bolnišnično zdravljenje.

Nekateri ljudje so zelo občutljivi na razne sestavine v kremah, kar se lahko pokaže tudi v obliki alergij. Bolje preprečiti kot zdraviti. Kozmetična industrija velja za eno od najmočnejših na svetu. Za seboj ima na milijone uporabnic, ki si želijo ohraniti elastičnost kože in izgledati kar se da sveže. A v poplavi kozmetičnih znamk je včasih težko najti sebi primerno. Koristen je nasvet kozmetičarke ali celo dermatologa, saj imajo nekateri celo tako občutljivo kožo, da se na njej v obliki rdečice ali izpuščajev pojavi prostest, ki opozarja, da koži ta krema oziroma sestavine v njej ne odgovarjajo. Koža in zunanji dejavniki »Dolgo časa smo zmotno mislili, da kozmetika ostaja na površini kože in zaradi tega najdemo v preparatih lahko tudi take sestavine, ki jih v hrani ne sme biti in tudi niso dovoljene.

Danes pa vemo, da 60 odstotkov snovi, ki jih nanesemo na kožo v obliki krem, losjonov, mejkapa, šamponov ... preide v našo kri,« je povedala Nuška Anika Perko, predstavica naravne kozmetike dr. Hauschka pri nas. Tudi količine sintetičnih konzervansov, emulgatorjev in stabilizatorjev so po njenem v kozmetiki običajno dosti višje kot v prehrani. Pijte veliko vode, gibljite se, veliko se smejte. če pri tem najdete tudi sebi primerno kremo, ste zmagali.

Čeprav strokovnjaki za prehrano že od nekdaj poudarjajo zdravilne učinke mleka, se nekateri ljudje spopadajo tudi z negativnimi učinki.

Zagovorniki negativnih učinkov mleka na naše zdravje menijo, da človeško telo ni prilagojeno za pitje kravjega mleka. Mleko naj bi vsebovalo neželene encime, ki se ne uničijo s pasterizacijo. Po drugi strani pa zagovorniki pitja mleka poudarjajo, da je imela človeška vrsta v boju za obstanek dovolj časa, da se je na pitje kravjega mleka popolnoma navadila. Mleko na Zahodu V Evropi smo večina potomci živinorejskih ljudstev, za katere je bilo mleko pomemben vir hrane, neprenašanje mleka pa negativna selekcija.

Čokoholiki imajo še en razlog več, da uživajo v uživanju čokolade. Neka študija je namreč pokazala, da črna čokolada izredno pozitivno vpliva na delovanje krvnih žil.Študija, ki so jo izvedli v raziskovalnem centru univerze Yale in je zajemala zdrave odrasle osebe, je pokazala, da uživanje črne čokolade že v krajšem obdobju v veliki meri izboljša delovanje krvnih žil.

Začetek marca sprejeti zakon o javno-zasebnem partnerstvu omogoča zasebnikom vlaganja tudi v zdravstveno dejavnost (do 5,2 milijona evrov). Na okrogli mizi v Portorožu so govorili o tem. Na vprašanje, ali je država izračunala, kolikšen delež naj bi prispevali zasebni vlagatelji in kolikšno je sploh zanimanje za takšna vlaganja, so skušali odgovoriti na okrogli mizi v Portorožu, ki so jo organizirali v okviru dvodnevne konference Menedžment v zdravstvu. Ob koncu živahne razprave je ostalo odprtih kar nekaj dilem, tudi temeljna, kakšen zdravstveni sistem v Sloveniji sploh hočemo.

Visoki donosi

Janez Remškar z ministrstva za zdravje je moral v zadregi, ker država očitno nima načrta, na pamet oceniti, da je v zdravstvu trenutno od 10 do 15 odstotkov možnosti za zasebne vlagatelje. Zanimanje je (v Kliničnem centru so se že oglasili, celo Italijani bi vlagali v tehnično infrastrukturo), vendar je po mnenju generalne direktorice Kliničnega centra Darinke Miklavčič "družbena klima zasebnim vlaganjem v zdravstvo ta trenutek nenaklonjena, saj bo takoj vik in krik, da hoče nekdo kupiti bolnišnico". Po Miklavčičevi so za zasebna vlaganja priložnosti na področju plastične in maksiofacialne kirurgije, okulistike… Čeprav je tveganje pri vlaganju v zdravstveno dejavnost majhno, pa je donos vlaganj (od 10 do 30 odstotkov) v nasprotju s teorijo velik.

Žolčni kamni prizadenejo velik del prebivalstva. Strokovnjaki ocenjujejo, da se pojavijo pri 10 do 20 odstotkih ljudi, pojavnost se viša s starostjo, zlasti po 40. letu.Kamni pogosteje nastanejo pri ženskah, kar je povezano z izločanjem spolnih hormonov, nosečnostjo; na nastajanje kamnov pa pomembno vplivajo tudi prehrana, rasne značilnosti, nekatere bolezni ali stanja (npr. sladkorna bolezen, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, vztrajno hujšanje…) ter uporaba nekaterih hormonskih pripravkov.

ŽOLČ IN MAŠČOBE

Žolč nastaja v jetrih, sestavljen je iz vode, holesterola, žolčnih soli in barvila, bilirubina. Vsak dan ga nastane od 800 do 1000 mililitrov. Zbira se v žolčniku, organu, katerega prostornina je od 40 do 70 mililitrov in leži pod jetri. Skozi žolčna izvodila se izliva v dvanajstnik. V normalnih okoliščinah se med obroki kopiči v žolčniku, v dvanajstnik pa se izliva po obrokih. Nujen je za presnovo maščob. Kamni, trde, kristalom podobne tvorbe, nastanejo najpogosteje v žolčniku, redkeje v žolčevodu ali drugih žolčnih izvodilih. Navadno nastanejo takrat, ko je žolč prenasičen s holesterolom, ko je moteno izpraznjevanje žolčnika in se vsebina zgosti ali ko je krčljivost organa bolezensko spremenjena. Kamni pogosteje prizadenejo osebe s prekomerno telesno težo, saj njihova hrana navadno vsebuje preveč maščob. Večja pojavnost kamnov pri ženskah je pojasnjena z dejstvom, da se med nosečnostjo ali ob uporabi hormonskih zdravil raven holesterola poviša.

Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila desetletje v katerem živimo za desetletje gibal, saj je znano da sodijo med najpogostejše zdravstvene težave v sodobni družbi. Dandanes zahteva od človeka pretežno sedeče delo, zato ni čudno, da je delež tistih, ki imajo težave z nadležno bolečino v križu (lumbago) zelo velik in so zdravstvene ambulante tako obremenjene. Z boleznijo v križu se vsaj enkrat v svojem življenju sooči več kot 70 odstotkov ljudi, možnost pojavnosti pa s starostjo narašča.

»Bolečina v križu predstavlja velik zdravstveni problem številnih razvitih držav, zlasti zaradi visokih stroškov, povezanih z zdravljenjem, odsotnostjo z dela in invalidnostjo,« odgovarja asist. Darinka Klančar, dr. med. spec. spl. med., zdravnica zasebnice iz Cerknice iz Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča Cerknica Žal tudi Slovenija v tem kontekstu ni izjema. Statistike kažejo, da je pogostnost obravnav bolnikov v splošnih ambulantah zaradi težav kostno-mišičnega sistema, kamor spada tudi bolečina v križu na visokem drugem mestu, takoj za obravnavami srčno-žilnih obolenj, kar je odločno preveč.

Zdravljenje z antibiotiki je učinkovito, vendar ima tudi veliko stranskih učinkov. Lahko si pomagamo z naravnimi nadomestki. Včasih, ko ljudje še niso poznali sintetičnih antibiotikov, so uporabljali naravna zelišča, in to zelo uspešno, saj niso imeli stranskih učinkov, kar je zelo pomembno. Danes namreč vemo, da veliko bakterij postane odpornih na antibiotike, te pa uničujejo tudi želodčno mikrofloro. Kljub temu pa antibiotiki tudi rešujejo življenja. Pomagajmo si sami A tudi pri jemanju naravnih antibiotikov ne smemo pretiravati.

Origano, ki ga nekateri poznajo samo kot dodatek k picam, naj bi bil primeren za zdravljenje pljučnih infekcij in infekcij grla. Ponavadi ga grgramo kot prevretek. Ameriški slamnik je zelo popularen nadomestek antibiotika, ki je bilo najbolj uporabljano zelišče prvotnih prebivalcev Amerike, a pretirana uporaba lahko uniči njegov učinek. Previdno tudi z naravo Česen so uporabljali že med drugo svetovno vojno proti infekcijam ran. Uporabljal ga je tudi dr. Albert Schweizer za zdravljenje hude oblike driske.

KRATKI POVZETEK RAZGOVORA IZ MEDSPLETNE STRANI dr.JOHNA FIELDERJA

Kje ste locirani in kako dolgo ste že tukaj ?
Živim v provinci Cairns, severno vzhodna Australija, kjer živi okrog 100.000 ljudi. Klinično prakso izvajam na posestvu – bio kmetiji Clohesy River, ki obsega 121 hektarjev in je sanatorij, center Naravne higiene. Dolina, ker se posestvo nahaja je obdana z dvema hribovitima verigama, ki se vzpenjata 500 m nad morjem, sam center je zelo blizu morja.
Tu živim že od Božiča 1966.

Ali ste bil rojen v Adeleidi ? Kaj nam lahko poveste o svoji družini, boleznih v mladosti, zdravljenju, raziskavah na področju zdravljenja ?
Rodil sem se v Adeleidi 1931. Moja družina je bila družina z povprečnimi prehrambenimi navadami, jedlo se je tri četrtine zelenjave in eno četrtino mesa , kar se je  vse seveda kuhano , ker po surovi hrani »bi lahko postal še bolan« so nas učili.

Študija raziskovalcev dermatološkega združenja, ki je pod drobnogled vzela učinke kajenja na kožo, je pokazala, da kajenje škodi koži. Medtem ko so že nekatere predhodne študije nakazovale, da kajenje škodi koži, pa so se vse te študije osredotočale le na kožo na obrazu, ki se poškoduje tudi zaradi izpostavljenosti soncu. Raziskovalci te študije so se osredotočili predvsem na roke kadilcev in nekadilcev in ugotovili, da že samo kajenje povzroča hitrejše staranje kože, ki se ob drugih nevarnih vplivih okolja le še pospešuje.

Mraz, veter in suh zrak, znani spremljevalci zimskih dni povzročijo koži številne nevšečnosti. Tudi sonce pogosto ni izjema. Ko se odpravljamo na zimske rekreacije, ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito. Kako jo torej zaščititi, da bi kljub negativnim dejavnikom ostala zdrava in v dobri formi? Nekaj nasvetov o skrbi in ustrezni negi kože nam je zaupala mag. Metka Adamič, dr.med., spec. dermatovenerologije z Dermatološkega Centra Parmova v Ljubljani.

Koža pozimi ne spi

Temperaturne razlike vplivajo skrajno negativno na našo kožo. Medtem ko je zunanja temperatura pozimi pogosto pod lediščem in se rezkemu mrazu pridružita še veter in vlaga, je v notranjih prostorih zrak pogosto pregret in suh. Mag. Metka Adamič je povedala, da je med evolucijskim razvojem človeški organizem sicer razvil številne mehanizme za prilagajanje na spremembe v okolju, med drugim tudi na skrajna temperaturna nihanja. »Pred negativnimi zunanjimi dejavniki nas ščitijo kožne celice in maščobe povrhnjice, ki tvorijo t. i. zaščitno pregrado.

Ja, letošnje vreme ni prav nič zimsko. Nič sankanja, kepanja in drugih zimskih radosti. To pa seveda še ni največje težava, ki jo prinaša letošnja »poletna« zima. Najbrž ste že sami ugotovil, da letos razhaja neverjetno veliko virusnih bolezni. Ker ni prave, mrzle zime, ki bi jih uničila, se virusi in bakterije veselo množijo in nam povzročijo marsikatero preglavico. Boleče grlo, vnete oči, zamašeni sinusi, vnetja dihal, morda celo vročina in bruhanje… in vse to samo zato, ker ljudje nismo pravočasno začeli skrbeti za naravo in njeno ravnovesje.

No, kakorkoli že, sedaj je, kar je. In kaj lahko storimo mi? Veliko! Na nivoju varovanja narave se bomo morali prav vsi prebivalci planeta potruditi za okolje varstvenimi ukrepi. Pa več o tem kdaj drugič, morda v katerem drugem članku. Danes pa vam nudim nekaj, kar vam bo pomagalo rešiti težave, ki so že tukaj, zdaj, v tem trenutku.

Strije so neprijetna sprememba na koži, s katerimi se srečuje veliko žensk in tudi moških. Moški jih imajo najpogosteje na ramenih in rokah, ženske pa na prsih, trebuhu, stegnih in zadnjici. O strijah smo se pogovarjali s specialistko dermatovenerologije mag. Metko Adamič, dr. med., iz Dermatološkega centra Parmova, ki se že več let ukvarja z lasersko dermatologijo.

Kaj je vzrok za nastanek strij?
Natančnega vzroka še ne poznamo. Zanesljivo pa na njihov nastanek vplivajo dedna nagnjenost, mehansko raztezanje kože ob različnih dogajanjih v telesu in dogajanja, ki so vezana na določena starostna obdobja in hormonske spremembe. Pri posameznikih, ki so genetsko nagnjeni k oslabeli elastičnosti kože in nastajanju strij, strije običajno nastajajo v puberteti, med rastjo organizma, med nosečnostjo kot posledica debelosti, prehitrega pridobivanja telesne teže, pa tudi pri določenih motnjah prehranjevanja, kot sta anoreksija nervosa in bulimija. Največ težav povzročajo nosečnicam, ko nosečnostni hormoni delujejo na elastična in kolagenska vlakna.

Kljub opozorilom o škodljivosti kajenja še vedno kadi približno tretjina prebivalcev Evropske unije. Podatki o kajenju kažejo, da večina kadilcev začne kaditi v najstniških letih, med njimi je tudi vse več deklet. Ker kajenje med mladimi predstavlja resen javnozdravstveni problem, je nenehno ozaveščanje o škodljivosti kajenja nujno. Vendar so mladi težavna starostna skupina, saj zaradi potrebe po upiranju pogosto ne poslušajo nasvetov starejših. Prav zato je Mladinsko združenje Brez izgovora osnovalo projekt O2 za vsakega, s katerim mladi ozaveščajo svoje vrstnike o škodljivih posledicah aktivnega ter pasivnega kajenja in o zvitih oglaševalskih prijemih tobačne industrije.

"Podatki kažejo, da je na svetu več kot polovica prebivalstva, mlajšega od 25 let, zato je treba graditi na vrstniškem učenju. Treba je ozaveščati in nam, mladim, omogočati reševanje problema na svoj način," poudarja Jan Peloza iz Mladinskega združenja Brez izgovora, ki si je za svoje delovanje izbralo geslo "Nič za mlade brez mladih". Projekt O2 za vsakega je največji ozaveščevalen mladinski projekt na področju tobaka v Sloveniji. Skupina petdesetih aktivistov združenja bo v prihodnjih dveh mesecih skušala doseči čim širši krog mladih od 12. do 25. leta starosti.

Zagotavljanje pitne vode postaja vse bolj ključno za preživetje človeštva. Če se bodo klimacke spremembe dogajale s dosedanjo hitrostjo, bo do leta 2025 tri milijarde od skupno od skupno osem milijard ljudi na Zemji trpelo zaradi pomanjkanja vode. V mnogih predelih sveta bodo nihanja zaloge vode vzrok političnih prepirov, ali drugače povedano, naslednje vojne se bodo borile za podtalnice, reke in jezera.

Na našem planetu, katerega dve tretjini površine pokriva voda, iluzija preobilja vode prekriva dejstvo, da je pitne vode vedno manj. Sedemdeset odstotkov sladke vode je vezano v polarnih kupolah in ledenikih.

Tudi v Sloveniji smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, koliko izvorov pitne vode še imamo, zato v Gorenjskem Ekloškem Združenju, redno nadzorujemo vodotoke na celotnem področju gorenjske.

Debelost se nezadržno širi tako med odraslimi prebivalci razvitega sveta kot med otroci. Dobra novica je, da jo je med slednjimi razmeroma lahko preprečiti. Dovolj je petnajst minut intenzivne vadbe na dan. V razvitem svet je predebel vsak tretji prebivalec, v ZDA celo več kot vsak drugi. Delež debelih otrok se približuje 20 odstotkom. Zadnja študija, ki so jo na 5500 otrocih opravili britanski znanstveniki, pa je pokazala, da debelost pri otrocih razmeroma lahko preprečimo, Dovolj je že 15 minut fizične vadbe na dan, vendar mora biti ta čimbolj intenzivna. Najboljša sta tekanje za žogo in plavanje.

Kmetijski ministri EU, med njimi slovenski minister Iztok Jarc, so včeraj z evropskim komisarjem za zdravje Markosom Kiprianujem govorili o strožjem inšpekcijskem nadzoru na področju varne hrane. Komisija namreč na tem področju opaža vse več primerov neenotnega izvajanja zakonodaje, slabih higienskih razmer, pojavljajo pa se celo kriminalne združbe, ki ponarejajo dokumente, tudi v povezavi z izvozom v Rusijo. Komisija je o tem že poslala pismo več kot desetim državam, med katerimi ni Slovenije.

Posebej problematičen je po besedah ministra Jarca tranzit hrane in v tej povezavi tudi uvoz in izvoz. Pri uvažanju in izvažanju prihaja namreč do ponarejanja dokumentov, poneverbe pa se med drugim nanašajo tudi na izvoz v Rusijo. Kot je znano, je Rusija pred dnevi vnovič opozorila, da utegne zamrzniti uvoz živalskih proizvodov iz članic unije, če ji do konca meseca ne predložijo poročil o kakovosti teh proizvodov. Članice morajo poročila o tem, kako skrbijo za neoporečnost mesa in mesnih izdelkov, predložiti vsako leto do 31. marca.

Britanski znanstvenik se je odločil, da bo na goro Everest odpeljal štiri svoje otroke z namenom, da bo med potjo na najvišjo goro sveta proučil njihov odziv na nizko stopnjo kisika v zraku. Profesor Monty Mythen bo trinajstletnega Patricka, enajstletno Charlotte, osemletno Alice in šestletnega Toma na Everest popeljal skupaj s še petimi drugimi otroki do baznega tabora, ki se nahaja na višini 3500 metrov nadmorske višine. Medtem ko naj bi se starejši otroci povzpeli še 1900 metrov višje.

Pomanjkanje spanca lahko možganom prepreči proizvajanje novih možganskih celic. Študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze Princeton, je namreč pokazala, da pomanjkanje spanja vpliva na področje možganov, ki igra vlogo pri formaciji spomina.

Podrobnejše raziskave so pokazale, da učinek povzroči poseben hormon stresa.Povišana stopnja hormona v možganih, do katere pride zaradi pomanjkanja spanca, namreč omejuje proizvajanje novih celic v odraslih možganih. V nadaljevanju študije nameravajo znanstveniki ugotoviti, ali premalo spanja in nespečnost podobno vplivata na razvoj možganskih celic ali pa je vseeno malo spanja bolje kot nič.

Tesnoba je najbolj pogosto človekovo razpoloženjsko stanje, saj se z njo srečamo skoraj ob vsaki novi stvari oziroma preizkušnji, ki se nam zdi pomembna. Ali ste se pretekli teden srečali s kakim novim človekom? Ste opravili razgovor za službo?Ste imeli izpit, za katerega ste domnevali, da niste dovolj pripravljeni? Ste morali nekaj prvič predstaviti pred skupino ljudi?

Če le pomislimo na naštete situacije, postanemo zagotovo nekoliko nervozni, nemirni in napeti, to pa ima za posledico, da se v nas začne prebujati občutek tesnobe. V razpoloženjskem stanju tesnobe se skrivajo občutja strahu, groze, stiske, nemira in živčnosti. Ta se skoraj vedno odražajo tudi na telesu, in sicer v obliki povišanega srčnega utripa in napetih mišic. Na splošno lahko rečemo, da je tesnoba negativno razpoloženjsko stanje, za katerega so značilni telesni simptomi, ki so posledica telesne napetosti in zaskrbljenosti o prihodnosti, za katero ima posameznik občutek, da je nima pod nadzorom.

Pomena spanja še vedno ne poznamo povsem. V različnih raziskavah so ugotovili, da je spanje aktiven proces, in ne počitek, kot so menili nekoč. Spanje tudi ni enovito, ampak se ponoči izmenjujejo različne faze spanja. V posameznih fazah so deli živčevja različno aktivni, v nekaterih celo bolj kot med budnostjo. Tudi drugi organski procesi se ponoči ne ustavijo, ampak je njihov potek odvisen od različnih faz spanja.