10. maj je določen za evropski dan preprečevanja možganske kapi. Če možgansko kap pravočasno prepoznamo, lahko preprečimo najhujše.

Možganska kap, ki je najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. Nastane zaradi zapore možganske arterije ali zaradi možganske krvavitve. Zapora je lahko posledica tromboze ali embolije.

Zapora v možganski arteriji okrni preskrbo možganskih celic s kisikom in hranili. Možganske celice zato ne morejo normalno delovati ali celo odmrejo. Pojavijo se bolezenski znaki možganske kapi, ki se najpogosteje kažejo kot nenadna, delna ali popolna ohromitev polovice telesa, odpoved govora, prizadeti so tudi čustvovanje, sposobnost razumevanja, presoje ...

Če se strdek hitro raztopi, se funkcija možganskih celic obnovi in bolezenski znaki možganske kapi izginejo. Če izginejo v manj kot 24 urah, govorimo o tranzitorni ishemični ataki. Možganska kap zdravega človeka nenadoma spremeni v težkega, nemočnega, od drugih odvisnega bolnika ter njemu in svojcem v trenutku podre svet.

Umrljivost je velika, še večja pa je invalidnost po možganski kapi. Svežo možgansko kap je treba obra-vnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo obvestiti urgentno službo in bolnika prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo. Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določenih primerih raztopimo.

Vir: zurnal.org