Alergije lahko vsaj omilimo, če ne preprečimo

V pomladanskih dneh, ko se veselimo toplejših sončnih žarkov, se za mnoge začenja trpljenje, povezano s preobčutljivostjo. Izraz "alergija" izvira iz grščine in pomeni "nenormalni odziv". Telo se neustrezno odzove na običajne, nenevarne in neškodljive snovi, ki ga sploh ne bi smele motiti in vznemirjati, saj ga ne bremenijo in ogrožajo.Področje alergij danes zaznamujejo tri pomembne značilnosti:

število preobčutljivosti in snovi, ki jih povzročajo (alergenov), nenehno narašča;

sezona preobčutljivosti se začenja bolj zgodaj in se podaljšuje;

kombinirana, multipla preobčutljivost. Tako se alergiji na cvetni prah pridruži še preobčutljivost na določeno vrsto hrane - zlasti sadje, med, oreščke in mlečne izdelke, preobčutljivosti na nikelj sledi alergija na kozmetiko, čistila in podobno, astma spremlja preobčutljivost na hišni prah, živalsko dlako, perje, alergiji na kemično onesnaženje se pridruži preobčutljivost za pike žuželk in podobno.

Bolje preprečevati kot zdraviti

Tudi v primeru preobčutljivosti je preventiva bolj prijazna od kurative. Skandinavski zdravniki vsem, ki v teh dneh razmišljajo, kako bi se obvarovali alergijskega sindroma, priporočajo, naj poskusijo s preprostimi, a preizkušenimi ukrepi, kot je preprečevanje stikov z alergeni.

Omejitev gibanja na prostem v dneh, ko je v zraku visoka koncentracija alergenov - cvetnega prahu je v zraku praviloma največ med 10. uro dopoldne in 16. uro.

Izogibanje hrani in pijači, ki povzroča preobčutljivost, uporaba antialergijske kozmetike.

Premišljeno ravnanje s čistili, opremljanje ter vzdrževanje delovnih in bivalnih prostorov in podobno.

Zapiranje oken in vrat ter izključitev klimatskih naprav (prek njih se prenašajo alergeni, plesni, bakterije, virusi ipd.).

Domače živali naj se čim manj zadržujejo v stanovanju (zlasti ne spadajo na preproge, oblazinjeno pohištvo in v bližino zaves, pa tudi spalnica ni prostor zanje).

Priporočljivo je oprati zavese, očistiti okna, balkone, okenske police in balkonske ograje pa tudi prezračevalne naprave (skupaj s filtri - namestitev antialergijskih), na katerih se nabirajo prah, umazanija, plesen in podobno.

Perila ne sušite na prostem, marveč v pokritih prostorih (kopalnica, sušilnica, sušilni stroj, pokrita terasa, zastekljen balkon ipd.).

Zdravila proti alergiji vzemite vsaj pol ure pred odhodom iz hiše.

Med vožnjo imejte okna popolnoma zaprta, ventilator usmerite v noge (ne naravnost v obraz), najbolje pa je uporabljati prezračevalno napravo, ki omogoča kroženje, čiščenje in filtriranje zraka v kabini brez dotoka zunanjega zraka.

Pri delu na vrtu ali okoli hiše nosite zaščitno masko s kakovostnim antialergijskim filtrom - priporočljiva je za vse dejavnosti na prostem.

Ko se vrnete domov, se preoblecite, preden ležete k počitku, se oprhajte in si umijte lase - tako sperete vse alergene, ki ste jih v prostor prinesli od zunaj.

Iz stanovanja odstranite preproge, prevleke, plišaste predmete, cvetoče rastline in vse, kar privlači prah oziroma lovi alergene iz ozračja.

desenzibilizacija

Če se alergenom ne morete izogniti, se z zdravnikom posvetujte o pravočasni desenzibilizaciji, pri kateri pod kožo v daljšem časovnem obdobju večkrat vbrizgajo raztopino z nizko koncentracijo snovi, ki povzroča preobčutljivost, da bi se organizem nanjo privadil in se ne bi več burno odzival na njeno navzočnost.

Iz domače shrambe

Med sredstva za preprečevanje preobčutljivosti oziroma lajšanje in samozdravljenje alergijskega sindroma spadajo snovi, ki so na voljo v domači kuhinji in shrambi, na vrtu in v sadovnjaku, pa tudi na tržnici, v lekarni in zeliščni lekarni.

Za najbolj učinkovitega se je doslej izkazal kvercetin - bioflavonid, ki preprečuje histaminsko reakcijo. Je v rumeni in rdeči čebuli, šalotki, bučah, brokoliju in modrozelenih algah - chlorella in podobnih. Kvercetin je na voljo tudi v obliki dodatka; najbolj učinkovit je v kombinaciji z bromelainom - encimom iz surovega ananasa, ki velja za močno naravno sredstvo proti vnetju. Skupaj z našteto zelenjavo je najbolje pojesti rezino svežega zrelega ananasa.

Med vitamini koristijo zlasti C, E, A in skupine B (v kombinaciji z vitaminom C pantotenska kislina sodeluje pri sintezi naravnega protivnetnega hormona kortizona). Od mineralov so najpomembnejši cink (je v školjkah, ribah in morskih sadežih, mesu in drobovini, sončničnem in bučnem semenu, siru, pšeničnih kalčkih, kvasu, javorovem sirupu, glutenu in čaju), kalcij (ribe in morski sadeži, mleko in mlečni izdelki, rumenjak, mandeljni, sezamovo seme, ohrovt, špinača, zelje, listi repe, kvas) in selen (ribe in morski sadeži, meso, drobovina, jajca, lupinasto sadje, oreščki, pšenični kalčki in otrobi, neoluščeni in neglazirani ječmen, rjavi riž in kvas).

Vitaminom in mineralom stopajo ob bok maščobne kisline omega-3 in omega-6 (ribe in morski sadeži, laneno olje in portulak - zelenolistna zelenjava), ki blažijo vnetja.

Fitoterapija

Od zelišč fitoterapija priporoča: ameriški slamnik (spodbuja delovanje in zagotavlja ravnovesje imunskega sistema), ginko bilobo (učinkovit zlasti pri astmi in dihalni simptomatiki), smetliko (lajša težave senenega nahoda - zlasti z očmi), koprivo (pri senenem nahodu - blaži in odpravlja vnetne spremembe in zastoj).

Privoščite si počitek

In ne pozabite, da je alergija upravičeno imenovana tudi bolezen duše, zato se varujte psihične preobremenjenosti in stresa. Več kot polovica preobčutljivosti je po ugotovitvah strokovnjakov povezana s stresom. Zato med preprečevanje in lajšanje alergijske simptomatike spada tudi zvrhana mera sprostitve, počitka in spanja.

Za piko na i si lahko omislite še čiščenje organizma (obilica tekočine, dieta, post).

Vir: dnevnik.si