Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

PRVI MOŠKI V ŽIVLJENJU VSAKE ŽENSKE
Ko je govor o odnosih v družini ter vlogi staršev pri razvoju in odraščanju deklet, sta dve dejstvi neizpodbitni: prvič, raziskave in literatura največjo pozornost namenjajo odnosu med materjo in hčerko, medtem ko so odnosi med očetom in hčerko najpogosteje drugotnega pomena. Drugič, večina deklet, čeprav se z očetom odlično razumejo, o osebnih stvareh lažje govori mamo, s katero tudi preživi več časa kot z očetom. To je tudi vzorec, ki se pogosto nadaljuje, ko hči odraste.

Zakaj bi si kot odrasla ženska prizadevala za tesnejši odnos z očetom, sploh če je že poročena in tudi sama mati? In zakaj bi, ne nazadnje, kot mati spodbujala hčerko k tesnejšemu odnosu z očetom oziroma svojim partnerjem?
Odgovor, ki vas bo morda presenetil, se glasi: zato, ker imajo hčerke, ki imajo dober, intenziven in pozitiven odnos z očetom, boljšo popotnico za življenje.

Kaj kažejo raziskave?
Ključne ugotovitve raziskav, ki so povezane z odnosom med očetom in hčerko in ki vam bodo olajšale razumevanje prispevka v nadaljevanju, so:

1. Na ženske globoko in pomembno vpliva moški, ki ga poznajo iz otroštva – seveda je to najpogosteje prav oče.
2. Večina žensk že med odraščanjem izkusi izgubo očetove ljubezni, saj se očetje težko povežejo z odraslimi hčerami tako, kot so se tedaj, ko so bile še deklice.
3. Dekleta, ki so imela v prvih petih letih življenja tesen, pozitiven odnos s starši, pozneje vstopijo v puberteto kot dekleta, ki so odraščala v odtujenih odnosih. Najpomembnejši vidik zgodnjega družinskega okolja v povezavi z začetkom pubertete pri dekletu je prav kakovost očetovega vključevanja v hčerkino življenje. Dekleta, ki pozneje vstopijo v puberteto, imajo očete, ki so bili dejavni pri njihovi vzgoji in negi. Mami so pomagali in so ji bili dobri partnerji, z njo so imeli pozitiven odnos. Pri tem, kdaj se začne dekletova puberteta, je torej ključna prav vključenost očeta. Nekateri strokovnjaki gredo celo tako daleč, da dokazujejo, da dekleta lahko podzavestno prilagodijo začetek pubertete vedenju svojega očeta.
4. Tudi dekleta, ki odraščajo brez očeta ali z »neaktivnim« očetom, prej vstopijo v obdobje pubertete. Za to je več razlag. Ena med njimi, biološka, je še posebno zanimiva: dekleta, ki odraščajo brez očeta, so navadno izpostavljena drugim odraslim moškim – očimu ali maminim prijateljem. Razvoj pubertete pospeši prav izpostavljenost feromonom, ki jih proizvajajo nedružinski člani. Dekleta, ki živijo s svojim biološkim očetom v pozitivnem okolju, so sicer prav tako izpostavljena feromonom, vendar je njihovo »izogibanje« puberteti naraven mehanizem izogibanja incestu.
5. Odrasle ženske si največkrat izberejo enak tip moškega, kot je bil njihov oče, ne glede na njegov pozitiven ali negativen vpliv na njihovo življenje. Psihologija v ozadju tega pojava je zanimiva: če je bila deklica kot otrok zlorabljana, je to zmanjšalo njeno samospoštovanje in s tem znižalo pričakovanja do sebe in tega, kako bi se morali drugi obnašati do nje. Zlorabljene ženske se ne zavedajo, da si zaslužijo več, ter sprejmejo vse in vsakogar, ki jim prekriža pot. Še več: ker večina nasilnih moških namenja prednost ženskam, ki jim lahko dominirajo, so zanje zlorabljene ženske z nizkim samospoštovanjem lahek plen. Te se torej znajdejo v začaranem krogu, v katerem nasilno vedenje le še poslabša že tako nizko samospoštovanje. Zlorabljene ženske se poročijo ali živijo z nasilnim partnerjem kot z »dobrim starim očkom« ali pa iščejo moškega, ki mu ne morejo nikoli zaupati. Ko naposled zberejo pogum, da bi ga zapustile, se največkrat, kar je za večino ljudi v »normalnih« zvezah naravnost neverjetno, znova zapletejo z enakim tipom moškega.

Vrste očetov
V splošnem razlikujemo šest tipov očetov, ki vsak po svoje vplivajo na osebnostni razvoj, samozaznavanje, samopodobo in življenjski slog hčera:

1. Zaščitniški oče: To je tip očeta, ki hčerko drži blizu sebe. Njegova potreba, da bi hčerko ohranil večno mlado in ob sebi, je največkrat nezavedna, navezanost na hčerko pa je tako intenzivna, da ta nikoli ne občuti potrebe, da bi odrasla. Hčerke zaznavajo takšne očete kot idealnega in se z njimi zelo identificirajo, zlasti z očetovim odločnim vedenjem. Ko hčerka takšnega očeta odraste, utegne biti njena samopodoba šibka, mnenje o sebi pa neizdelano – zlasti če se ta samopodoba razlikuje od tiste, ki jo pripisuje očetu (temu bo namreč hotela biti čim bolj podobna). Neskladje med dejansko in idealno samopodobo lahko zakrije osnovno naravo ženskega problema, da njen koncept predstave o sebi ni njen, ampak ta, ki ga je prevzela od zaščitniškega očeta.
2. Odtujeni oče. To je rezerviran, stoičen in odmaknjen tip očeta. Družino pogosto nadzira z molkom. V trenutkih družinskih kriz in stresov prepušča reševanje problemov in vzgojo/discipliniranje otrok drugim družinskim članom. Hčerke odtujenih očetov so trdno prepričane, da so drugačne od sicer pogosto pasivnega očeta, na drugi strani pa verjamejo, da se očetje identificirajo z njimi. Če bo takšno dekle v odraslih letih iskalo podoben tip partnerja, kot je bil njen oče, je zelo verjetno, da bo tudi sama odtujena od družine, ki si jo bo ustvarila.
3. Ukazovalni/podporni oče. Ta tip očeta ima enako intenziven odnos s sinovi in hčerami. Od njih zahteva in pričakuje, da bodo dali vse od sebe. Kadar je treba, jim je na voljo za nasvete in pomoč. Hčerke takšnih očetov se zelo identificirajo z njimi, vendar so v nasprotju s hčerami zaščitniških očetov dovolj samostojne in samosvoje, da očetovega vedenja ne posnemajo v celoti. Lahko torej rečemo, da ta tip očeta vendarle podpira odraslo, samostojno osebnostno rast in razvoj.
4. Dominantni oče. Dominantni oče od otrok (sinov in hčerk) veliko pričakuje, vendar jim takrat, ko potrebujejo pomoč in podporo, ni na voljo. Razpon njegovega značaja se giblje od hudega nadzornika do tirana in izsiljevalca. Hčerke takšnih očetov se zaznavajo kot znatno drugačne od njih. S svojim očetom so zmožne ohraniti racionalen odnos, vendar so od njih čustveno odtujene. Enako velja za njihova poznejša partnerska razmerja.
5. Zapeljivi oče. Ti očetje seksualno zlorabljajo svoje hčerke, bodisi besedno bodisi telesno. Njihove hčerke se zaznavajo se kot znatno drugačne od tega, kar menijo, da njihov oče meni o njih.
6. Odsotni oče. Odsotni oče je zapustil družino, ko je bila hčerka še majhna, bodisi je umrl bodisi se je ločil od žene. Njegova hči ima morda malo spominov nanj ali pa se spomni njegovega odhoda, kar je lahko travmatična izkušnja. Hčerke takšnih očetov se v splošnem zaznavajo kot boljše osebnosti od očetov, kar je posledica negativne izkušnje iz preteklosti. Imajo se za znatno drugačne od tega, kar menijo, da bi njihov oče menil o njih. Hčerke odsotnih očetov (tako kot velja za hčerke zapeljivih očetov) čutijo, da so s strani očeta zapostavljene, odtujene in nerazumljene.

Vloga očeta v hčerkinem razvoju
Oče je prvi moški v življenju svoje hčerke, je njen vzornik ter kot tak pomembno vpliva na njene zaznave in pričakovanja do moških, sveta in življenja nasploh. Odnos z očetom zastavi temelje vseh odnosov z moškimi, ki jih bo imela hčerka v prihodnosti. Žal se očetje pogosto ne zavedajo svoje starševske vloge ali pa se, pod pretvezo domnevne neizkušenosti, sramežljivo umaknejo in se ne vmešavajo v življenja hčerk. To je zlasti značilno za obdobje pubertete; takrat očetje začutijo, da so se od hčera oddaljili in odtujili ter da niso več kos spremenjeni dinamiki njihovega odraščanja. Komunikacija je nenadoma težavna, starševske zadeve pa zapletene. To je tudi čas, ko dekleta potrebujejo očetovo navzočnost bolj kot kdajkoli prej; mišljenje, da je odnos med materjo in hčerko pomembnejši kot odnos med hčerko in očetom, je zmoten. Logika v ozadju je preprosta: normalno in naravno je, da želi dekle vedeti, kako pritegniti pozornost nasprotnega spola. To je zanjo pomembna informacija – in kam naj se ponjo zateče? K prvemu predstavniku moškega spola, ki ga pozna, seveda – torej k očetu. Na odraščajoče dekle ima lahko pomemben vpliv tudi očim, če skupaj preživita veliko kakovostnega časa. Zato je to, kako moški ravnajo in se obnašajo do hčerke in drugih predstavnic ženskega spola, s katerimi ima njihova hčerka opravka (mamo, sestro, teto, babico itd.), tudi način, ki ga bodo hčerke pričakovale od vseh naslednjih moških v svojem življenju. Enako velja za stališča, besede in prepričanja, ki jih oče izraža in pooseblja ter s katerimi nekako pooseblja celotno moško populacijo.

Očetje torej pomembno vplivajo na življenjske izbire in odločitve svojih hčera. Na življenjsko pot jih lahko pošljejo z jasnimi in zdravimi pričakovanji do moških − ali pa jih v teh pričakovanjih pustijo izgubljene in zmedene. Od očeta je v veliki meri odvisno, ali se bo hčerka naučila spoštovati moške in jih obravnavati kot sebi enake; ali bo gravitirala k moškim, ki jo bodo spoštovali in obravnavali kot sebi enako; in ali se bo izogibala moškim, ki bi jo utegnili izkoriščati in z njo grdo ravnati. Zelo verjetno je, da jo bodo privlačili moški, ki izbirajo podobno pot, kot jo je predtem njen oče. V pregovoru »ko dekle odraste, se poroči s svojim očetom«, je torej veliko resnice: možnosti, da bo njen življenjski partner odseval številne očetove lastnosti, so velike, kar je tudi znanstveno dokazano.

Za očete: vzemite si čas!
Predvsem je pomembno, da si oče vzame čas za pogovor s hčerko. Mora jo dobro spoznati, ugotoviti, kako razmišlja in čuti, kakšne so njene vrednote in stališča. Kot oče ji dajte vedeti, da vam ni vseeno, kako odrašča v žensko. Njena samopodoba se namreč oblikuje prav v zgodnjem odnosu z očetom; deklica gleda nase v veliki meri tako, kot misli, da nanjo gleda oče:

1. Preživljajte čas s hčerko in se dejavno vključujte v njene dejavnosti, konjičke … Najbolje je, da imata vsaj nekaj skupnih interesov. Pokažite ji, da je to, da z njo preživljate čas, za vas pomembno.
2. Vključujte hčerko v svoje procese odločanja; naj sodeluje pri pomembnih odločitvah v vašem življenju. Tako ji boste dali občutek pomembnosti in zaželenosti.
3. Poslušajte. Očetje, ki pozorno prisluhnejo hčerki, ji dajo vedeti, da so njene skrbi vredne pozornosti, s čimer ji omogočijo lažje odločanje. Spoštujte njeno mnenje, čeprav se z njim ne strinjate. Tako bo tudi hčerka poslušala vas in vam zaupala.
4. Spodbujajte hčerkine prednosti, talente in sanje. Pogovarjajta se o dejavnostih, ki bodo najbolj izkoristile njene potenciale, zanimanja in interese.
5. Razložite hčerki, da ne obstajajo samo moške ali samo ženske dejavnosti.
6. Spoštujte hčerkino enkratnost in prednosti, ki ji jih prinaša ta enkratnost.
7. Pojasnite hčerki, da lahko meri svoj osebnostni razvoj glede na merila, ki jih postavi sama, in ne glede na merila, ki jih postavljajo drugi.
8. S hčerko se pogovorite o stereotipih, ki vplivajo na zaznave spolov. Osredotočite se na pozitivne lastnosti deklet in žensk, ki ne temeljijo na telesnih lastnostih. Govorite o ženskih vodjah v svoji družini, skupnosti itd.
9. Odnos med očetom in hčerko je poligon za učenje prilagajanja in sklepanja kompromisov. Avtoritarnim očetom, ki togo zastavljajo pravila, se hčerke hitro uprejo. Pretirano kritičen oče, ki rad uveljavlja svojo moč, hitro postane sovražnik. Če pa je oče v svojih mislih in dejanjih pošten in rad prisluhne hčerki, bo ta hitreje pridobila samozavest in zaupanje v lastno mnenje.

Zapomnite si: to, kar pokažete otroku (sinu ali hčerki), je enako pomembno kot to, česar se otrok nauči v šoli. Če odrašča v družini z jasno delitvijo vlog med spoloma, bo tako ravnal tudi v družini, ki si jo bo ustvaril kot odrasla oseba. Če odrašča v domu, kjer starša spoštujeta drug drugega in otroke, bo prevzel ta vzorec. Videti očeta kuhati, čistiti in pomagati okrog hiše veliko bolj vpliva na hčerko kot nenehno poslušanje feminističnih opazk, da je »mamina služba enako pomembna kot očkova«. Dejanja so močnejša od besed in to, da oče nauči hčerko popraviti avto, je enako vredno kot to, da jo mama nauči kuhati.

Za mame: spodbujajte odnos med očetom in hčerko
Ko gre za hčerke, imajo mame določeno prednost: tudi same so bile nekoč dekleta. Očetje navadno težje razumejo hčerkine motive in skrbi kot mame, poleg tega lahko čustvene in telesne spremembe v puberteti povečajo razdaljo med očetom in hčerko – torej prav v obdobju, ko, kot smo že omenili, hčerka najbolj potrebuje očeta. Zato je pomembno, da mama podpira očetova prizadevanja po zbliževanju s hčerko:

1. Spoštujte drugačnost očetovega pristopa. Odraščal je kot fant, zato se nekateri njegovi pogledi in odzivi na posamezne dogodke razlikujejo od vaših. Na te razlike glejte kot na prednosti in ne ovire. Oče lahko hčerki ponudi vpogled v to, kako v medosebnih odnosih razmišljajo in čutijo predstavniki moškega spola.
2. Očetu omogočite sodelovanje. V številnih gospodinjstvih je delitev dela še vedno takšna, da žena skrbi za otroka bolj kot mož in da teh skrbi preprosto ne želi deliti. Za vzpostavljanje odnosa pa je nujno, da očetu omogočite, da s hčerko preživi nekaj časa sam ter jo vključi v svoje dejavnosti ali pa se sam vključi v njene.
3. Pustite mu, naj naredi po svoje, in mu zaupajte. Včasih je bolje tako. Očetov tvegan pristop lahko hčerki omogoči lažje reševanje nekaterih problemov, kjer bi materin pristop zadeve le še dodatno zapletel.
4. Poučite ga: prehod z očkove male punčke na odraslo žensko je za moške nerazumljiv in strašljiv. Petletnica, ki se je še včeraj igrala s punčkami, nenadoma zaskrbljeno stoji pred ogledalom in se obremenjuje s pretesnimi hlačami. Moški težko razumejo, kako želja dekleta, da bi bilo všečno in sprejeto, vpliva na njeno samospoštovanje. Kot »bivše« dekle lahko žena poduči moža o takšnih skrbeh ter mu tako omogoči lažje razumevanje hčerkinih težav in stisk.
5. Poudarjajte pomen odnosa med očetom in hčerko, ki ga je treba spoštovati in vzdrževati.
6. Spodbujajte očeta in hčerko k pogostejšemu preživljanju skupnega časa, brez ostalih družinskih članov. Tako bosta imela več priložnosti za odkrit pogovor o različnih stvareh.
7. Hčerki pomagajte razviti pozitiven odnos z očetom. Pomagajte ji razumeti, kako pomemben je ta odnos, in kako sprejeti očeta kot enega od pomembnih življenjskih sopotnikov.

Predvsem pa se morata tako oče kot mati zavedati nespornega dejstva, da je družina prvi in vzorčni primer vseh naslednjih medsebojnih odnosov, zaradi česar je pomembno, da so odnosi med staršema ter med staršema in otrokom ljubeči, pozornost pa enakomerno porazdeljena. Mama ne more nadomestiti očetove vloge, enako kot oče ne more nadomestiti vloge mame v razvoju hčerke. Vsekakor pa je nujno, da je oče pomemben sestavni del hčerkinega življenja ter primer močne in varne moškosti. Zgled, ki ga daje oče hčerki, je zemljevid na poti njenega vstopanja v odnose (ljubezenske in druge) z moškimi. Njegov odnos do hčerke jo nauči, kakšno vrednost ima kot oseba, iz interakcij z očetom se razvijeta njena identiteta in samospoštovanje. Če oče zanemarja hčerko, se hčerka nauči zanemarjati. Če jo zlorablja, se bo naučila zlorabljati ali prenašati zlorabo. Če jo spoštuje, se bo naučila spoštovati sebe in druge. Način, kako ravna z njo, torej odloča o tem, kako bo njegova hčerka ravnala z drugimi, kako bo vstopala v odnose in kakšno družino si bo, ko bo odrasla, zasnovala sama. Ne nazadnje pa to odloča tudi o tem, kakšen vzorec in kakšne vrednote bo prenašala na naslednje generacije.
Vsekakor vredno razmisleka.

Neža Žigon

Odrasle ženske si največkrat izberejo enak tip moškega, kot je bil njihov oče.

Na odraščajoče dekle ima lahko pomemben vpliv tudi očim, če skupaj preživita veliko kakovostnega časa.

Od očeta je v veliki meri odvisno, ali se bo hčerka naučila spoštovati moške in jih obravnavati kot sebi enake.

Zelo pomembno je, da mama podpira očetova prizadevanja po zbliževanju s hčerko.

Oče mora biti pomemben sestavni del hčerkinega življenja ter primer močne in varne moškosti.

Dejstva, ki vplivajo na odnos med očetom in hčerko

1. Očetje imajo navadno več vpliva na hčerke kot matere na naslednjih področjih:
1. (1) doseganje akademskega ali kariernega uspeha, zlasti na področju naravoslovja,
2. (2) ustvarjanje ljubečega odnosa z moškimi,
3. (3) dobro shajanje z avtoritativnimi ljudmi,
4. (4) učenje samozavesti in zaupanja vase,
5. (5) pripravljenost za preizkušanje novosti in sprejemanje izzivov,
6. (6) ohranjanje dobre umske kondicije,
7. (7) zdravo izražanje jeze – predvsem ko gre za moške.
2. Matere in hčerke se navadno poznajo bolje in preživijo skupaj več časa kot očetje in hčerke.
3. Mnogim hčerkam je žal, da niso bolje spoznale očeta, ko je bil še živ.
4. Naša družba bolj poudarja pomen odnosa med materjo in hčerko kot med hčerko in očetom.
5. Večina otroških knjig in filmov prenaša sporočilo, da se morajo mame in hčerke bolje poznati kot očetje in hčerke.
6. Hčerke, ki so odraščale samo z očeti, so enako »prilagojene« in srečne kot tiste, ki so odraščale samo z materjo.
7. Očetje in hčerke so si navadno bliže, kadar matere opravljajo zahtevne službe in tako lahko oče preživi več časa s hčerko.
8. Večina očetov bi rada več časa preživela s hčerko, a jim to onemogočajo službene obveznosti.
9. Očetje imajo navadno tesnejši odnos z otroci, kadar mame vsem družinskim članom prenašajo sporočilo, da je oče dober starš – zlasti če njegovo ravnanje z otroki ni enako njenemu.
10. Hči ima boljši odnos z očetom, kadar je mati ne sprašuje za nasvete glede »odraslih« zadev – zlasti glede odnosa z možem (torej z očetom).
11. Kadar v zakonu škriplje, se večina otrok postavi na mamino stran.
12. Nekatere matere so preprosto ljubosumne na to, da bi hčerke preživljale toliko ali več časa z očetom, kot ga preživljajo z njimi.

Hčerke nasilnih očetov in njihovi partnerji
Znanstveno dokazano dejstvo je, da si hčerke nasilnih očetov pozneje v življenju najpogosteje izbirajo očetu podobne – torej nasilne – partnerje. Z DA ali NE odgovorite na spodnja vprašanja:
Ali je za vašega partnerja značilno, da:

1. … teži k dominaciji?
2. … mora vse nadzirati?
3. … ima težave z egom?
4. … vam daje obljube samo zato, da jih pozneje prelomi?
5. … je ljubosumen?
6. … je posesiven?
7. … rad in pogosto razvrednoti vaše mnenje?
8. … želi vplivati na izbor vaše pričeske, sloga oblačenja, na vašo osebnost itn.?
9. … mora imeti vedno prav?
10. … nikdar ni na voljo družini, kadar ga ta potrebuje?
11. … vas v javnosti sramoti ali ignorira?
12. … ne upošteva vaših občutkov?
13. … vas je kdaj zlorabljal – duševno, telesno ali besedno?
14. … pogosto reče »zaradi tebe je tako/sem tak …« ali »to se ne bo ponovilo«?
15. … mu kljub naštetemu (eni ali več postavkam) zaupate z vsem svojim srcem?

Če ste na katero koli zgornje vprašanje odgovorili pritrdilno, je to opozorilni znak, da je z vašo izbiro partnerja nekaj narobe. Pogovorita se ali poiščite strokovno pomoč. Če nič od tega ne pomaga, preprosto – odidite. In takšne izbire ne ponovite več.

Nasveti za ločene in na novo poročene očete: kako s hčerkami?
Na novo poročeni očetje so pogosto žrtve psihičnega nasilja nekdanje partnerke, čimer tvegajo tudi negativen odnos svoje hčerke, ki prek mame utegne dobivati sporočila, kot so: »Če ne bi bilo 'nje', bi bili srečnejši«; »Tvoj oče je bil prijaznejši z nama, preden je v njegovo življenje prišla 'ona'«; »Zdaj, ko je oče znova poročen, te ne mara več tako zelo kot prej«; »Kadar si z njima, sem žalostna in osamljena«; »Tvoj oče bi lahko preživel več časa s tabo kot z njo in njenimi otroki.« Itd.

Takšnim izjavam skoraj neizogibno sledijo ljubosumje, žalost, jeza in tekmovalnost. Kot oče skušajte zmanjšati negativne posledice ločitve na naslednje načine:

• Ne uporabljajte besed »mačeha« ali »pastorka«; raje recite »moja žena« in »moja hči«, vaša nova partnerka pa naj vaši hčerki reče »hči mojega partnerja«. Če se hči ali nova partnerka odločita drugače, naj bo to izključno njuna odločitev.
• Nikoli ne silite nove partnerke in hčerke, naj postaneta prijateljici. Naj se njun odnos razvija spontano.
• Ne vzbujajte jima občutka, da se morata imeti radi, da bi vam s tem pokazali, da imata radi tudi vas. Druga do druge morata biti spoštljivi, ni pa potrebe po tem, da bi si neiskreno izkazovali naklonjenost samo zato, da bi s tem izkazovali naklonjenost do vas.
• Vzemite si čas za hčerko in ga z njo preživite sami.
• Hčerki povejte in pokažite, da jo imate enako radi kot tedaj, ko ste z bivšo partnerko še živeli skupaj.
• Elektronska sporočila, darila itd. pošiljajte hčerki sami, podnje se ne podpisujte z »midva«.
• Hčerki povejte, da vaša nova partnerka ne bo postala njena druga mati.
• Pogovor s hčerko naj bo vedno osredotočen pretežno na to, kar se dogaja v njenem življenju, in ne na to, kar je novega v vaši novi družini.