Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Koloidno srebro
Poenostavljeno povedano: koloidno srebro je voda, ki vsebuje mikroskopsko drobne delce elementarnega srebra in srebrove ione. Tisto, kar razlikuje koloidno srebro od drugih oblik srebra, je njegova zmožnost, da lahko obstaja v ločeni ionski obliki ali pa v obliki čistih delcev srebra, ki so nepovezani z drugimi elementi. Koloidno srebro so poznali že v obdobju antike, pred več kot sto leti pa so ga uporabljali za zunanjo rabo, predvsem za zdravljenje ran in preprečevanje okužb pri opeklinah.

Koloidno srebro izdelujejo s postopkom elektrolize. V enem litru raztopine je 20 mg srebra, njegova kakovost, ki se izraža z majhnostjo delcev, koncentraciji in čistosti srebra ter celotnega izdelka, pa se je do zdaj znatno izboljšala.

V zadnjem času znova odkrivajo koristnost koloidnega srebra: njegovi zagovorniki trdijo, da je učinkovit dodatek k prehrani in močan antibiotik, čeprav njegova učinkovitost, zlasti kot zdravila, ki ga zaužijemo, še ni povsem raziskana in znanstveno dokazana. Glavni očitek njegovi rabi je nevarnost argirije, stanja, pri katerem koža in nohti zaradi pretirane rabe dobijo sivo modrikast odtenek. Telo naj bi nalagalo odvečno srebro v tkiva in kolagen, ki je glavna sestavina nohtov. To stanje sicer nima znanih škodljivih učinkov in naj bi izginilo hkrati z zmanjšanjem vnosa ali prenehanjem rabe koloidnega srebra.

Pohabi encim, ki presnavlja kisik
Tradicionalne antibiotike, kot je penicilin, so industrijsko razvili iz strupov, ki jih iz lastnega obrambnega sistema tvorijo druge bakterije. Bolezenski mikroorganizmi v telesu se na ta gojeni strup tradicionalnih antibiotikov odzovejo v približno enaki meri kot na izvorne mikroorganizme. Pogosto pride do mutacije, ki povzroči, da mikroorganizem postane imun na to vrsto antibiotika. Med uporabo ti antibiotiki poleg mikrobov uničijo tudi pomembne encime v telesu; koloidno srebro naj ne bi onesposobilo ali poškodovalo teh encimov, saj ni škodljivo za sesalce, plazilce, rastline in vsa živa bitja, ki niso enoceličarji. Enocelična bitja imajo namreč drugačen sistem presnove kisika, zato koloidno srebro pri njih deluje kot katalizator in vpliva na spremembo hitrosti ali pojavnosti reakcije, ne vstopa pa v kemijske reakcije v telesnih tkivih. Kadar je koloidno srebro blizu virusov, glivic ali bakterij (enoceličnih klic, ki povzročajo bolezen), pohabi njihov encim, ki presnavlja kisik, zato se zadušijo in običajno umrejo v šestih minutah. Odmrli mikroorganizem se nato izloči iz telesa ob pomoči imunskega in limfnega sistema.

Proti glivicam in virusom
Presenetljiv seznam naj bi navajal več kot 650 bolezni ali okužb, pri katerih so za zdravljenje uporabljali koloidno srebro. Na tem seznamu so denimo glivice, vnetja ran, opekline, bradavice, akne …

Glivica je sestavljena iz serije celic, katerih material se razteza na celični steni med celicami. Ker ima glivica podobne lastnosti kot enocelične bakterije, jo koloidno srebro takoj in trajno onemogoči.

Na viruse deluje koloidno srebro takole: ko virus napade živo celico v tkivu, se ta patogen polasti celičnega jedra in spremeni njegov reprodukcijski sistem tako, da namesto encima, hormona ali kakšne druge kemikalije, ki bi jo celica normalno proizvedla, replicira virus. Pozneje se ta novi virus sprosti iz celice v krvni obtok. Ko virus učinkuje na celico, se živa celica odzove tako, da se vrne k primitivnejši strukturi in kemiji. Encim, ki presnavlja kisik v celični steni, se prav tako vrne v preprostejšo obliko, ki je zelo občutljiva za učinek koloidnega srebra. Prisotnost koloidnega srebra trajno onemogoči encim celice. V celico ne more več prinašati kisika in virusna »gostiteljska« celica umre.

Za preventivo
Dnevno uživanje koloidnega srebra naj bi blagodejno vplivalo na imunski sistem. Telesna tkiva, ki vsebujejo pet delcev koloidnega srebra na milijon (5 ppm), naj ne bi vsebovala virusov, glivic in bakterij. Srebrni delci dolgo ostanejo v telesu, ker ne vstopajo v reakcije, marveč delujejo kot katalizator. To pomeni, da srebro učinkuje kot substanca, ki sproži ali povzroči reakcijo oziroma pojav, ne da bi sam pri tem sodeloval ali bil uporabljen. Že neposredna bližina srebra onemogoči delovanje encima, ki ga vsebujejo vsi virusi, glivice in bakterije – pri tem pa ne poškoduje encimov celic v tkivu. Veljalo naj bi tudi, da zaradi dobre absorpcije srebra v tenkem črevesu to ne vpliva škodljivo na koristne bakterije v širokem črevesu.

Dopolnilo k prehrani
Ameriška Agencija za hrano in zdravilo je leta 1997 prepovedala prodajo in oglaševanje koloidnega srebra, ki naj bi imelo terapevtske učinke. Čeprav je koloidno srebro iz zgodovine znano kot zdravilo, je zdaj njegova raba dovoljena le v obliki prehranskega dopolnila, kar pomeni, da ni namenjen zdravljenju bolezni, marveč le podpira dobro zdravstveno delovanje. Tudi v Avstraliji so se leta 2002 odločili, da koloidnega srebra ni dovoljeno prodajati kot terapevtski izdelek, marveč le za ohranjanje in čiščenje pitne vode. Poleg tega še ni znano, kako deluje v kombinaciji z drugimi zdravili.

Nives Pustavrh

Poznamo ga tudi v Sloveniji
Koloidno srebro naj bi v Sloveniji uporabljali več kot pet let, znano pa je že dalj časa. Trenutno je v fazi pridobivanja dovoljenj in opravljanja analiz, ki so potrebne, preden ga bomo lahko uporabljali kot dodatek k prehrani.

Kaj pravijo zagovorniki?
Rabo koloidnega srebra so znova začeli preučevati proti koncu 20. stoletja, ker so o njem poročali, da uničuje vse vrste virusov, glivic in bakterij.
Dr. Richard L. Davies, izvršni direktor Utaškega inštituta za srebro, ki spremlja tehnologijo na področju srebra v 37 državah, je leta 1978 zapisal: »V štirih letih smo opisali 87 novih pomembnih načinov rabe srebra v medicini. Šele zdaj postaja jasno, do katere mere nam lahko olajša trpljenje in rešuje življenja.«