| Piše: TK v novi Vivi www.viva.si
Od hudičevk do svetnic
 Za vse, ki jim je bil prvi seks boleča izkušnja, bo zagotovo zanimivo, da so v obdobju babilonskega cesarstva verjeli v to, da so device divja in zla bitja, ki bodo med prvim spolnim odnosom ubile svojega moškega. Zato so morale device prestati poseben obred razdevičenja z leseno paličico v obliki penisa, ki so ga izvajale svečenice v hramu boginje ljubezni in vojne.
Še nekaj stoletij po tem so podoben obred izvajali v Peruju, in sicer na javnih mestih in pred množico radovednežev, čast opravljanja svete dolžnosti pa so imele matere devic. V tem obdobju device niso veljale za krepostne in čiste, marveč, prav nasprotno, za nadvse nevarna bitja. Takšno stališče je bilo najbrž povezano z verovanjem v veliko pramater, žensko vseh žensk, ki je bila divje in hudobne narave in je imela grdo navado, da je ubila vsakega moškega, ki se ji je znašel na poti.
Delček pramatere
Prepričani so bili, da vsaka devica nosi v sebi delček pramatere, ta delček pa so lahko »udomačili« edinole tako, da so jo razdevičili. Tega nikakor ni smel storiti njen bodoči mož, saj so se bali, da bi ga mladenka zaradi svoje zle nravi utegnila ubiti. Pri obredu so navadno pomagali ženinovi prijatelji, ki so bili izkušenejši; nad mladenko so izvajali nekakšno izganjanje hudiča in jo tako naredili varno za nadaljnjo »uporabo«.
Simbol čistosti?
V srednjem veku je spolni odnos postal nekaj umazanega in sramotnega; edini namen seksa je bilo razmnoževanje. Negativna stališča cerkve do seksualnosti so bili tako močna, da bi si cerkvene oblasti najraje izmislile kak drug način nadaljevanja človeške vrste. Posledica takšnih stališč je bilo poveličevanje devištva, ki je tako prav v srednjem veku postalo simbol čistosti in nedolžnosti. Tisti, ki se s tem niso strinjali, so bili na strani hudiča in so postali žrtev inkvizicije.
Časi so se spreminjali, toda stališča do razdevičenja so tudi po srednjem veku ostala nespremenjena. Device so častili do nebes, medtem ko so razdevičena dekleta obsojali ter jih pojmovali za umazana bitja, ki jih velja izobčiti.
Kamenjanje
Če v nekaterih muslimanskih državah ugotovijo, da nevesta vse do zakona ni ostala devica, še dandanes obstaja precejšnja verjetnost, da jo bodo kamenjali. S tem je povezan običaj obešanja krvavih rjuh po prvi poročni noči, ki naj bi dokazalo nevestino predzakonsko vzdržnost.
Krpanje
V starodavni Kitajski so moški verjeli, da seks z devico zdravi vse bolezni, muslimani pa še zdaj verjamejo, da jih po smrti v raju čakajo prečudovite device, ki jim bodo ves čas na voljo in se jim bo po nekakšnem čudežu vsako noč vračala nedolžnost. V stvarnem svetu čudeži ne obstajajo, zato pa obstajajo kirurški posegi, s katerimi zelo preprosto »pokrpajo« vsako žensko. Ta praksa je nadvse razširjena prav med muslimankami.
Hlinjenje devištva
V 19. stoletju so bile javne hiše v Veliki Britaniji polne devic, saj je seks z njimi veljal za še posebno velik užitek. Lastniki bordelov so potovali po vseh britanskih otokih v iskanju deklet, za katerimi je vladalo največje povpraševanje. Tudi zato se je takrat razmahnila spretnost hlinjenja devištva. Izkušene prijateljice noči so v vagino vstavljale drobne koščke spužve, prepojene s krvjo, da bi se med seksom zdelo, kot da je »prvič«.
Himen …
Med prostitutkami na Tajskem je tudi zdaj nadvse priljubljeno hlinjenje nedolžnosti. Kroglice, napolnjene z golobjo krvjo in zmešane s sredstvom proti strjevanju, so trenutno najbolj vroče blago v tajskih seks šopih.
Samo ženske, samice velikih opic in nekatere vrste antilop imajo himen, priljubljeno imenovan tudi junf. Nekoč so verjeli, da himen ali deviška kožica ščiti notranje reproduktivne organe, a tudi pred prezgodnjimi spolnimi odnosi, zdaj pa je vloga himena skrčena na definicijo tenke membrane oziroma tkiva, ki delno pokriva odprtino vagine.
… in pretrganje
Najprimernejša starost za pretrganje himena je od osemnajst do dvajset let. Himen je v teh letih najprožnejši, zato dekle pri pretrganju ne krvavi preveč. Z leti se himen debeli in je vse manj prožen, zaradi česar je prvi seks v poznejši starosti lahko bolj boleč in krvav. Himen ima drobne odprtinice, skozi katere lahko odteka menstrualna kri.
Redko se zgodi, da se ženska rodi brez himena. To obenem pomeni, da prisotnost ali odsotnost himena ni dokaz deviškega statusa. Himen se najpogosteje pretrga med prvim spolnim odnosom, le redko pa med samozadovoljevanjem ali pri nespretnem vstavljanju tampona.
Mit
Ni nujno, da dekle pri pretrganju himena začuti, da se je kaj zgodilo, saj lahko pri tem zelo malo krvavi in komajda občuti bolečino. Slučajno razdevičenje med vožnjo s kolesom je mit. Ostanki himena običajno ostanejo, dokler ženska ne rodi prvega otroka.
Če ne gre …
Tako kot povsod tudi v zgodbah o deviški kožici obstajajo izjeme. Nekatere ženske imajo lahko spolne odnose, pa njihov himen bodisi zaradi velike prožnosti bodisi zato, ker komaj pokriva odprtino vagine, ostane nedotaknjen. Lahko se tudi zgodi, da je himen tako čvrst, da ga moški ne more pretrgati. V takšnem primeru zdravnik opravi himenotomijo, kirurški poseg, s katerim naredi vreznino na himenu, enak poseg pa opravi, če ima ženska boleče spolne odnose.
TK |
NE ZAMUDITE
Device skozi zgodovino
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 13. maj 2007 @ 11:40 CEST
Zanimivo bi bilo raziskati pri nas, če je še v navadi ta običaj pri muslimanih in narediti kakšen novinarski intervju o tem.
Nasploh bi bilo dobro narediti raziskavo kaj od starih običajev je še ostalo in kateri se na novo uvajajo pri raznih verskih skupnostih in sektah v Sloveniji.
Mislim, da je odnos do ženske zelo pomemben v naši družbi.
Ni prav, da se določeni nazadnjaški običaji ohranjajo, da ostajajo v posameznih okoljih tabu in da se o njih ne piše.
Dejstvo je, da pri muslimanih še vedno velja šeriatsko pravo v vseh zapisanih surah korana, ki je v marsičem zelo kruto. Mislim, da ob razpravah o džamiji, bi bilo prav, da ljudje kaj več izvedo o samem islamu in običajih, ki so lahko tudi zelo nazadnjaški ali kruti ter za to okolje nesprejemljivi.
N. pr. nihče od vseh vegetarijancev nikoli ne spregovori ali protestira proti odiranju živega jagnjeta po obredju, čeprav gre za najbolj kruto mučenje živali. Ali se bo za obzidjem džamije vršil tudi ta obred? Jaz sem ga videla na otoku Krku in moram reci, da je to nekaj grozljivega.
Ali imamo res ljudje masko, ko se nočemo izpostavljati z javno besedo tam, kjer se utegne naleteti na molk in tabuje o katerih se ne sme javno govoriti? Kakšna družba pa smo?
Tatjana
Ovce, muslimani in odiranje na živo
Prispeval/a: bogumila dne nedelja, 13. maj 2007 @ 16:28 CEST
Ali imamo res ljudje masko, ko se nočemo izpostavljati z javno besedo tam, kjer se utegne naleteti na molk in tabuje o katerih se ne sme javno govoriti? Kakšna družba pa smo?«
No, gospa Tatjana Malec, pa sva spet skupaj. Bolj hitro, kot sem mislila. Moram se ponovno oglasiti, ne zato, ker bi uživala v kramljanju z vami, pač pa zato, ker ponovno iznašate trditve, ki so nepreverjene in posledično zato neresnične.
Ste že slišali za tako imenovani »mulesing"? To je ena od metod nadzora nad razmnoževanjem mesarskih muh. Ob zadkih ovac, v gubah, se nabirajo ostanki urina in iztrebkov in tam se zaredijo mesarske muhe in njihove ličinke. Ovčjerejcem to seveda dela probleme in da bi to preprečili, jagnjetom enostavno izrežejo del zadnjice. Z vrtnimi škarjami in brez uporabe anestetikov. Tudi brez meritev, ki so sicer bile opravljene, si lahko vsakdo predstavlja grozljive bolečine, ki jih s tem povzročajo. PETA (People for the Ethnical Treatment of Animals) se že dolgo bori proti temu in po dolgih bojih je z Društvom avstralskih proizvajalcev volne (Australian Wool Growers Association - AWGA) sklenila sporazum o reformah glede zmanjšanje števila pohabljenih jagnjet v volnarski industriji in prevoza živih ovac. Toda dve veliki skupini volnarske industrije, Australian Wool Innovation (AWI) in Wool Producers, sta sporazum zavrnili. Mednarodna organizacije PETA je zato organizirala kampanje proti odiranju živih ovc po vsem svetu, predvsem pa po Evropi (več informacij na: www. SaveTheSheep.com), pri nas so bili protesti v Ljubljani in Mariboru.
Morda protestov niste opazili, Tatjana Malec zato, ker so bili usmerjeni proti »našim« in ne »tujim muslimanskim« običajem? Kdo tu nosi masko je jasno. Kot družba nismo idealni, lahko pa smo boljši in strpna opozarjanja na napake pri tem lahko pomagajo.
Odprta tema govori o devištvu, odiranje živih ovc in muslimane pa je vanjo privlekla Tatjana Malec, zato naj bo tudi moj odgovor tu.
Odgovor
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 13. maj 2007 @ 18:47 CEST
Navedba gospe: "Odprta tema govori o devištvu, odiranje živih ovc in muslimane pa je vanjo privlekla Tatjana Malec, zato naj bo tudi moj odgovor tu."
Gospa vaš odgovor je zmoten, ker članek omenja tudi nazadnjaški običaj muslimanov v odstavku o kamenjanju žensk. Sicer se pa izvolite osredotočiti z vašimi komentarji na prispevek in kot sem vam že povedala, ne iščite zapletov z mano, ker ne želim komunicirati v nadaljevanjih z vami, v vašem stilu nepomirjenosti.
Kamenjanje
Če v nekaterih muslimanskih državah ugotovijo, da nevesta vse do zakona ni ostala devica, še dandanes obstaja precejšnja verjetnost, da jo bodo kamenjali. S tem je povezan običaj obešanja krvavih rjuh po prvi poročni noči, ki naj bi dokazalo nevestino predzakonsko vzdržnost.
T.
Kamenjanje - Mojzesova postava
Prispeval/a: MC dne nedelja, 13. maj 2007 @ 19:07 CEST
2 Mz 21,18-36
18 Kadar se moža prepirata in eden udari drugega s kamnom ali s pestjo, tako da udarjeni ne umre, temveč le pade in obleži, 19 naj bo tisti, ki je udaril, brez kazni, če oni spet vstane in lahko na prostem hodi s palico; le zamudo mu mora povrniti in plačati stroške zdravljenja.
20 Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. 21 Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar.
22 Kadar se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, kakšna druga nesreča pa se ne pripeti, naj bo krivec kaznovan z globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača po razsodbi. 23 Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje, 24 oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, 25 opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico!
26 Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo. 27 In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo.
28 Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni. 29 Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen.
2 Mz 22,17-30
17 Čarovnice ne puščaj pri življenju!
18 Vsak, ki spolno občuje z živino, naj bo usmrčen.
19 Kdor daruje bogovom, razen GOSPODU samemu, bodi iztrebljen!
3 Mz 20,1-27
1 GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Reci Izraelovim sinovom: ›Kdor koli izmed Izraelovih sinov ali izmed tujcev, ki prebivajo v Izraelu, dá kakega svojega potomca Molohu, naj bo usmrčen. Ljudstvo dežele naj ga kamenja. 3 Jaz pa bom obrnil svoj obraz zoper tega človeka in ga iztrebil iz njegovega ljudstva, kajti Molohu je dal svojega potomca in tako onečistil moje svetišče in oskrunil moje sveto ime. 4 Ko bi ta človek dajal svojega potomca Molohu in bi ljudstvo dežele vendarle zamižalo, da ga ne bi bilo treba usmrtiti, 5 bom jaz obrnil obraz proti njemu in proti njegovi rodbini in bom njega in vse, ki se vlačugajo z Molohom, iztrebil iz srede njihovega ljudstva.
…..
27 Če ima kdo, moški ali ženska, v sebi duhove umrlih ali duha zarotovanja, naj bosta usmrčena: s kamenjem naj ju posujejo; njuna kri pade nanju.‹«
3 Mz 24,10-23
13 In GOSPOD je spregovoril Mojzesu ter rekel: 14 »Pelji preklinjevalca iz tabora in vsi, ki so ga slišali, naj mu položijo roke na glavo. Nato naj ga vsa skupnost kamenja!
Kdor koli preklinja svojega Boga, si nakoplje greh 16 in kdor sramoti GOSPODOVO ime, naj bo usmrčen. Vsa skupnost naj ga posuje s kamenjem. Naj bo tujec ali domačin: ker je sramotil Ime, mora umreti. 17 Kdor ubije katero koli človeško bitje, naj bo usmrčen. 18 Kdor ubije žival, naj jo povrne, žival za žival. 19 Kdor svojemu rojaku prizadene poškodbo, naj mu storijo, kakor je storil: 20 zlom za zlom, oko za oko in zob za zob; kakor je on prizadel človeka, tako naj prizadenejo njega. 21 Kdor ubije žival, naj jo povrne, kdor pa ubije človeka, mora umreti. 22 Isto pravo imejte za tujca kakor za domačina; kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.‹«
4 Mz 15,32-36
32 Ko so bili Izraelovi sinovi v puščavi, so zalotili človeka, ki je sobotni dan nabiral drva. 33 Ti, ki so ga zalotili pri nabiranju drv, so ga pripeljali k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti. 34 Dali so ga pod stražo, ker še ni bilo odločeno, kaj naj mu storijo. 35 Tedaj je GOSPOD rekel Mojzesu: »Ta človek mora biti usmrčen. Vsa skupnost naj ga zunaj tabora posuje s kamenjem.« 36 In vsa skupnost ga je odpeljala iz tabora in ga posula s kamenjem, da je umrl, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu
Božja postava
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 13. maj 2007 @ 20:05 CEST
BESEDNO BOGOSLUŽJE (povzetek)
Prvo berilo: Sami izbiramo ali blagoslov ali prekletstvo
5 Mz 30, 15-20. Berilo bere bralka iz koprske škofije (opomba ni bila Tatjana).
Berilo iz pete Mojzesove knjige.
Mojzes je govoril ljudstvu:
15 Glej, predložil sem ti danes življenje in srečo,
smrt in nesrečo.
16 Kar ti danes zapovedujem, je:
Ljubi Gospoda, svojega Boga,
hodi po njegovih potih,
spolnjuj njegove zapovedi,
zakone in naredbe!
In živel boš in se množil,
in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslavljal
v deželi, ki greš vanjo, da jo prejmeš v last.
17 Ako se pa tvoje srce odvrne
in ne boš ubogal in se boš dal zapeljati,
da bi molil druge bogove in jim služil,
18 vam danes oznanjam, da boste gotovo preminuli;
ne boste dolgo živeli v deželi,
kamor greš čez Jordan,
da jo prejmeš v last.
19 Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo: predložil sem ti življenje in smrt,
blagoslov in prekletstvo.
Izvoli torej življenje,
da boš živel ti in tvoj zarod!
20 Ljubi Gospoda, svojega Boga,
poslušaj njegov glas in drži se njega!
Kajti to je zate življenje
in dolgotrajno bivanje v deželi,
ki jo je Gospod s prisego
obljubil dati tvojim očetom,
Abrahamu, Izaku in Jakobu.
Poslušali smo Božjo besedo.
V: Bogu hvala.
Spev z odpevom
Ps 117 (118)
Odpev: To je dan, to je dan, ki ga je naredil Gospod. Radujmo se, radujmo se in veselimo se ga.
Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker vekomaj traja njegova dobrota!
Reci, Izraelova hiša:
vekomaj traja njegova dobrota. Odpev.
Desnica Gospodova me je dvignila,
desnica Gospodova je mogočno delovala.
Ne bom umrl, ampak živel,
oznanjal bom Gospodova dela. Odpev.
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
To je Gospodovo delo,
ki je čudovito v naših očeh. Odpev.
Drugo berilo: Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo. 1 Pt 2, 1-5. 9. Berilo bere bralec iz mariborske škofije.
Berilo iz prvega pisma apostola Petra.
Preljubi,
1 znebite se torej vsakršne hudobije in zvijačnosti, hinavščine, nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja.
2 Kot pravkar rojeni otroci zakoprnite po pristnem duhovnem mleku, da boste z njegovo pomočjo rastli v odrešenje,
3 če ste res okusili, da je Gospod dober.
4K njemu stopite, k živemu kamnu,
ki so ga sicer ljudje zavrgli,
a je pri Bogu izbran in dragocen.
5 Saj ste vendar živi kamni.
Zato se vgrajujte v duhovno stavbo,
tako da boste sveto duhovništvo
in boste darovali duhovne daritve,
ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu.
9 Vi pa ste izvoljeni rod,
kraljevsko duhovništvo, svet narod,
ljudstvo, določeno za Božjo last,
da bi oznanjali odlike tistega,
ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.
Poslušali smo Božjo besedo.
V: Bogu hvala.
Aleluja. Jaz sem luč sveta, govori Gospod. Kdor hodi za menoj, bo imel luč življenja. Aleluja.
Evangelij: Vi ste luč sveta
Mt 5, 13-16
Gospod z vami.
V: In s tvojim duhom.
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 10:15 CEST
Uporabo zelo velikih kamnov (ki naredijo čim večjo škodo na enkrat) in čim večje zadetkov neposredno v glavo si zato predstavljam kot posebno (božjo) milost. Jahve je sicer krut, predstavjam pa si, da zna biti tudi dovolj milosten. Zato je res škoda, da Sveto pismo vsaj za blažje prekrške eksplicitno ne predpisuje uporabe zelo velikih kamnov.
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 14:28 CEST
Muslimanski prerok ni bil Mojzes ampak Mohamed, če se ne motim. Sam Staro zavezo na mnogih mestih čutim kot genocidno in kruto. S prihodom napovedanega Sina božjega-Jezusa Kristusa se je star način darovanja in krutosti ukinil. Ni več krvavih daritev. "Oko za oko", kamenjanje, ubij, po Kristusu ne obstoja več, če pa kdo to dela, ta greši in se mu bo to zapisalo v hudo breme.
Bog Stare zaveze je preteklost, Bog Nove zaveze je Ljubezen.
Krščanstvo je religija ljubezni. Kdor ne živi po zakonu ljubezni, ta se ne more imenovati kristjan.
V vseh časih se je univerzalni duhovni nauk s svojo obliko prilagodil duhu časa. Oblike razodevanja dobijo konkretno podobo v religiji, umetnosti in znanosti.. te tri stalno spreminjajo svoje medsebojne odnose, pri čemer stoji vsaj ena od njih v ospredju. Čeprav naj bi bile v ravnovesju, je to v življenju povsem drugače. Krščanska dogma temelji npr. na zgodovinskem razumevanju Svetega pisma in tako sprejme tudi navdih. Vendar se to religiozno vedenje ni moglo nikoli povsem razviti v osvobajajoči trikotnik religije, umetnosti in znanosti, kar bi bil pogoj za prenovo človeštva. Celo nasprotno. Govori se o Očetu, Sinu in Svetem Duhu, toda, te besede so se do sedaj večinoma izkazale bolj kot prazne fraze, ki so bolj kamenje namesto kruha.
2000 letno krščansko znanje je doživelo v svoji zgodovini gotovo tudi svoj razcvet s pomočjo tistih, ki so spoznali "da ničesar ne vedo kot Jezus Kristus" Tu gre za vse tiste ljudi, ki odrešilno modrost, "Božjega Sina", niso pojmovali kot zgodovinskega razodetja, ampak so jo izkusili kot večno moč ljubezni, ki je nenehno prisotna in nam je podarjena. Šteje samo lastna izkušnja s živim Bogom. V vseh njihovih delih in dejanjih se kaže sled te žareče univerzalne modrosti, katera vsa jasna sije skozi obliko razodetja.
Kako drugačna je globoka, kot kri rdeča sled grozotnih in ljudomrznih katatastrof, ki jih je povzročila zunanja, v zgodovino ujeta krščanska vera in na njej temelječe zunanje vedenje, kar velja tudi za islamsko zunanjo teokracijo(šeriatsko pravo).
Tako ali to vedenje počiva na dogmah, na zvestobi napisanemu, tudi na ponaredbah, na nevednosti in političnih intrigah, s čimer je človeštvo do današnjega dne zavestno in organizirano zapeljano v zmoto. Vedenje brez Luči, ki je iz tega nastalo, je kot senca, ki navdaja s strahom in ki človeka stisne pri srcu. Kot rečeno, zunanje krščansko vedenje najde svoj navdih ravno tako v Evangelijih Svetega pisma. Zunanje in zato dvomljivo vedenje izhaja iz knjige, ki jo kot pravi H. P. Blavatsky, "imajo milijoni za prvotno avtoriteto, pri tem pa na svetu morda ni nobene druge, katere pristnost bi bila glede na izročilo, avtorje in trenutek zapisa manj verjetna".
Vendar pa kljub vsem deformacijam pa žari vesoljno vedenje skozi Sveto pismo jasno kot sonce. Kdor je to spoznanje, to pot v sebi osvobodil ali to počenja, ta tudi ve, da ima Sveto pismo v sebi skrito pot do odrešilne resnice, ki je večna, pa naj bo še tako zastrta.
Lep pozdrav vsem in vse dobro,
Miran.
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 15:27 CEST
Še kako se strinjam s tabo.
Ponovila bi zaključek, kateremu res ni kaj dodati:
» Vendar pa kljub vsem deformacijam žari vesoljno vedenje skozi Sveto pismo jasno kot sonce. Kdor je to spoznanje, to pot v sebi osvobodil ali to počenja, ta tudi ve, da ima Sveto pismo v sebi skrito pot do odrešilne resnice, ki je večna, pa naj bo še tako zastrta.«
S spoštovanjem,
Danaja
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 15:50 CEST
hvala, da si tako lepo obrazložil svoje misli.
Krutosti, ki jih nekatere sekte izvajajo nad ženskami, zaslužijo vso obsodbo in kesanje, saj ne vedno kaj delajo. Ob tem se je treba spomniti, da kadar želimo opisati veliko katastrofo (strahoto vojne, hud požar, mučenje in smrt bližnjega …), rečemo, da se je nekaj spremenilo v prah in pepel. Resnica o človeku je, da bo tudi po končanem in opravljenem življenjskem poslanstvu odšel, in bo postal prah in pepel. Svoje krhkosti in minljivosti se je človek od nekdaj zavedal. V odnosu do Boga, do Skrivnosti, se je pogosto želel pokesati svojih napak in grehov, je želel pokazati, da se bo poboljšal, da se bo spreobrnil in da bo za svoje zlo napravil tudi pokoro. Vrnitev v stanje zavesti majhnosti in minljivosti je človek od nekdaj izražal s posutjem pepela na glavo ali, da se je oblekel v raševino in spal na pepelu. Če je bil greh človekova napaka in slaba, pretirana ocena svoje veličine, je spokornost izraz, da se želi vrniti v pravo in pristno podobo o sebi.
To želimo vsako leto izraziti na Pepelnico, ko se začenja strogi post in postni čas (obdobje 40. dni pred Veliko nočjo). Pepelnica je izredno pomemben praznik in vabi k odločitvi za milost in za odpoved grehu. Pretresljiva je Gregorčičeva pesem V pepelnični noči. Ko si posipamo pepel na glavo, ko poslušamo odlomke Svetega pisma o Božjem usmiljenju in odpuščanju, nas gane in odločimo se, da se vrnemo na pravo pot. Brez konkretnih dejanj, brez spokornosti in brez prenove duha in mišljenja, samo posipanje s pepelom, nima pravega pomena. Pepeljenje je odločitev za novo dobo. Je že pogled v velikonočno jutro. Če ima človek konkreten, velik in spodbuden cilj, poln vsebine in optimizma, če si ta cilj želi doseči, mu ni težko nase sprejeti tudi težje odločitve in zahtevnejše spokorne vaje: od premagovanja in zatajevanja samega sebe, do sprejemanja vsakdanjih nalog in obveznosti z ljubeznijo in potrpežljivostjo.
Kako nastane pepel za posipanje na Pepelnico? Ne Cvetno nedeljo spremljamo Kristusa Kralja v procesiji, ko prihaja v Jeruzalem. V rokah imamo zelenje, butarice, oljčne vejice. Po končanih obredih zataknemo blagoslovljeno zelenje pod streho za tram ali v stanovanju za križ ali ga damo v vazo. Simbolno nam pomeni blagoslov in pripadnost Kristusu. To zelenje pred Pepelnico skurimo in s tem pepelom pepelimo na začetku postnega časa. Pepel bi mogli hraniti tudi v posebni posodi in ga bi s pridom večkrat skozi leto lahko posipali na glavo, da bi se pogosteje zavedali, kdo smo in kakšno razpoloženje naj nosimo v sebi. Starši bi lahko otroke posuli s pepelom na glavo, kadar hudo kršijo četrto Božjo zapoved.Vsak obisk pokopališča, vsaka udeležba na pogrebu ali stik z bolnico in težkimi bolniki nam na svoj način govori o simbolu pepela. Pepel je čudovit simbol za pogosto meditacijo. Danes sva bila s sinom na grobu moje matere, nesla sem ji šopek cvetja in se na ljubeč način spomnila nanjo. Življenje je kratko in ko nam odidejo najdražji, nas vsamejo del s seboj. Tudi mi smo nekje že na pol upepeljeni, ker so naša čustva z njimi.
Krut odnos do žensk, kot ga opisuje avtor prispevka, je zato razlog za posipanje s pepelom in kesnje tistih, ki tega ne sprevidijo. Zmagati mora ljubezen, kot si zapisal.
Lep pozdrav tebi Miran, poklon tvojim pozitivnim mislim in vse dobro. Z vsako pozitivno besedo, ki nam jo boš namenil, bo življenje bogatejše, pravičnejše in boljše. Človek ne potrebuje drugega kot prijazno in toplo besedo.
Tatjana
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 16:07 CEST
čudi me, da to ne veš, ampak Mojzes je nedvomno eden od pomembnih islamskih prerokov. Mohamed je bil pač zadnji. V Koranu se Mojzesovo ime pojavi 136 krat, največkrat med vsemi preroki. V Islamu Mojzesa imenujejo kot Tistega, ki govori z Bogom ("The speaker with God")
http://www.answering-islam.de/Main/Index/M/moses.html
Drugače si pa večino stvari napisal zelo lepo. Predvsem drži, kar pišeš o Jezusu. To, da je Staro zavezo Jezus obrnil na glavo, ga je na koncu stalo njegove lastne. Jezus se je, po domače rečeno, na Staro zavezo požvižgal, čeravno se večina pravovernih s tem ne bo strinjala. To je približno tako, kot bi se danes pojavil nekdo in rekel, da je naša Ustava eno čisto navadno sranje, ki da jo je treba napisati na novo, skupaj s preambulo in z vsemi členi, ki da so vsi po vrsti popolnoma neprimerni. Jezus je bil v resnici diverzant, terorist, ki je Staro zavezo razstrelil na koščke. Bil je pacifistični anarhist. Zgodovinska singularnost brez primere. Imel je pravzaprav veliko srečo, da je sploh živ dočakal "Kristusova" leta. Stara zaveza pa je v krščanstvu preživela samo in izključno iz političnih razlogov. Pacifistična ideologija pač ne ustvarja zemeljskih kraljestev, marveč jih kvečjemu demontira. Dejstvo je tudi, da so Novo religijo razširjali Judje in najprej med Jude. Drugače ni šlo. Za nameček se je morala usresničiti prerokba. In ta je bila zapisana v Stari zavezi. Tako je ena pravljica rodila drugo. Suspenz odrešitve je trajal predolgo. Pravoverni Judje še vedno čakajo in se smilijo samemu sebi. Pavel je bil bolj pameten, imel je političen instinkt - znal je skočiti na voz zgodovine v pravem trenutku in zgodbo "večnih looserjev" spremeniti v optimistično zmagoslavje. Zgradil je namogočnejšo Cerkev vseh časov, še preden se je ta v resnici iz katakomb preselila na plano.
Kristus je svoje zemeljsko življenje končal na križu. Toda, v resnici bi moral biti kamenjan, saj je prekršil vse judovske zakone, in nobenega rimskega. Prekršil je tiste zakone, ki so bili manj civilizirani - paradoksalno je bil zato deležen v fizičnem smislu bolj krute, a nedvomno bolj civilizirane smrti, ki so jo izvedli zato plačani profesionalci, ne pa za eksekucijo neusposobljena drhal. Če bi se pojavil v času Mojzesa, sem prepričan, da bi ga ta poslal pod kameno točo. Samo pomislimo, potem znamenje krščanstva ne bi bil križ, marveč kamenje.
Strokovnjaki za kamenjanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 14. maj 2007 @ 16:12 CEST
je prav, da si podprla Miranovo razmišljanje in vse kar si povedala o Svetem pismu, je bilo modro.
Ne moremo si predstavljati, koliko posameznikom in narodom ter končno vsemu človeškemu rodu je že pomagalo Sveto pismo pri duhovni prenovi.
Sveto pismo je najbolj osebno in najbolj prisrčno pismo, ki ga je Oče človeštva poslal svojim otrokom. V njem na mnogotere načine pojasnjuje, kako ima vsakega človeka rad in ga želi rešiti.V njem je zapisana zgodovina človeštva o vseh zmotah, izkušnjah in o odrešitvi. Bibilija je knjiga modrosti za vse večne čase.
Sveto pismo je navdihnjena Božja Beseda. V prvem delu prebiramo, poslušamo, razmišljamo in se pogovarjamo o tem, kar nam Bog sporoča za današnji čas in kako naj uresničimo njegovo voljo.
Za Jude je bilo samo po sebi umevno, da so brali iz knjige postave iz peterih Mojzesovih knjig in iz spisov prerokov. Jezus je ob svojem nastopnem govoru v Nazaretu bral iz knjige preroka Izaija. Zato so imeli pri bogoslužju v prvi dobi krščanstva množico beril: v Siriji šest, prev toliko v Egiptu. K berilom iz starozaveznega razodetja pridejo na vrsto novozavezni spisi apostolov in evangelijev.
V rimski liturgiji je počasi prišlo v navado branje dveh beril. Krščanska vera je iz prepričanja, da je Bog govoril »velikokrat in na veliko načinov« (Heb 1, 1). Knjige stare in nove zaveze so zato priče. Živimo od Besede, ki nam jo govori Bog. Od tod lahko razumemo besedo sv. Hieronima: »Če manjka poznavanje Svetega pisma, manjka poznavanje Kristusa.« Zato se odprimo bogatemu zakladu Svetega pisma v današnjem času. Pravo veselje je odkrivati skupno sporočilo prebranih odlomkov in ga obračati na konkretno življenje.
Kot pravi Miran, najpomembnejše in edino sporočilo Svetega pisma je ljubezen po Kristusu. Je soglasje duha samega s seboj, kakor je lepota ujemanje duha s fizičnim utelešenjem. Najpomembnejše je, da znamo razbrati iz sporočila, zapisanega z ljubeznijo do ljudi, ljubezen, ki je najmočnejša sila v življenju.
Lep pozdrav in vse dobro tebi Danaja in veliko moči tvojemu ustvarjalnemu duhu in ljubezni.
Tatjana
Device skozi zgodovino
Prispeval/a: amazon dne četrtek, 17. maj 2007 @ 00:11 CEST
Na konc sm pa lahko tud mal versko "fanatična" in se oprem na Jezusov nauk in rečem, da se lahko človk al pa človekinja razdeviči že v svojih mislih.
Lep pozdrav!
amazon