Če ne vem
kako bi se obnašala do odraslega človeka,
ki se neprimerno vede, si zamislim,
da moram biti potrpežljiva in ljubeča do njega,
kot da je otrok, ki ne zna drugače
in se mora lepega vedenja še naučiti.

(Domislice)

* Želi si biti potepuška mačka, ki je zjutraj nihče ne vpraša kje je ponoči bila.
* Želi si biti polž z lupino na hrbtu in živeti po polžje na solati, da ne dohiti ta svet presežkov hitrosti.
* Želi si biti knjiga - prodajna uspešnica, ki bi jo odpirali, prebirali in uživali ob njej, kajti kot ženska nima te sreče.
* Želi si, da se ji ne izpolni želja, da bi jo osvojil tisti, ki ga sanja, ker izpolnjena želja je največji dolgčas, ni več hrepenenje.
* Želi imeti novo uro, da ne bo čutila smrtonosni dolgčas.
* Če bi gojila željo identifikacije z njim, bi imela probleme, ker on se ne more identificirati sam s sabo, zato je taka želja vodni rezervoar brez vode, ki bi jo odžejala.
* Bi rad imel poklic, da bi popravljal bolna drevesa. Nikar! Še za popravljanje ljudi niso izumili poklica. Preostane ti perspektiva - poklic mehanika.
* Izpolnitev želja s hrepenenjem po dežju te premoči do kože, izpolnitev želja s hrepenenjem po soncu te oslepi. Če nočeš biti moker do kože in ostati slep, si izpolni željo, da si kupiš dežni plašč in sončna očala, saj ne veš kdaj ti eno ali drugo pride prav.
* Veliko raje ima želje, ki čakajo na spolnitev, kot spolnitve brez želja.

Človek se odloči,
da bi bilo fino iti enkrat skozi puščavo
in doživeti občutja brezmejnih peščenih planjav.

Uresniči svojo zamisel,
pride do obrobja puščave,
od kupca kamel kupi kamelo,
seveda z vso potrebno opremo
ki sodi zraven za tako posebno potovanje
in se odpravi lepo v puščavo
in s kamelo potuje po njej ves dan.

Trgovec kamel mu še prej pove
naj ga glede poti ne skrbi,
ker kamela dobro pozna
te mnogokrat prehojene poti
in ga bo pripeljala na pravi cilj zanj
in spet varno nazaj od kjer je prišel.

Kakšni čarobni občutki se mu porode,
ko gleda večerne zvezde,
nikjer na obzorju pa nobene
onesnaženosti svetlobe.

Sreča je edino,
kar se podvoji, če jo delimo.

Tako dolgo,
dokler je tvoja
zavest relativna,
ne moreš spoznati
absolutnosti resnice.

stojči Stojan Svet

Razteza se tkivo življenja
Kot mehko prožno blago
Se plete v veje okostja
In greje hladno telo.

Počakaj.
Ustavi se.
Samo to.
Daj si trenutek.
Zadihaj.
Pozabi.
Samo bodi.
Poglej tja kamor
Vleče pogled tvoje oči.
Prisluhni temu
Kar slišijo tvoja ušesa.
Pusti misel
Naj ujame bogastvo trenutka.
Naj začuti telo
Mrščavico življenja.
In stori nato
Kar moraš.

V preteklosti boš našel prihodnost,
v prihodnosti boš našel preteklost,
samo v sedanjosti pa globino trenutka zdaj,
ki te lahko osvobodi tvoje ujetosti v iluzije obeh.

stojči Stojan Svet

Kako smešno je, da lahko v trenutku zapravimo vse.
Kako čudno, da upanje utopimo v solzah.
Kako nepošteno kaj pričakujemo od drugih
in kako žalostno na kak način ljubimo in izkazujemo ljubezen...

Vse naj bi imelo svoj pomen,
tudi ta trenutek in te besede ga imajo.

Zamislimo se ti, jaz, vsi...
naslednji trenutek je izgubljen.

• da ko si zaljubljen, se to vidi.
• da majhni vsakodnevni dogodki delajo življenje spektakularno.
• da bog ni naredil vsega v enem dnevu. Zakaj mislim, da bi lahko jaz?
• da ko mi samo ena oseba reče: "polepšal si mi dan", je moj dan nekaj povsem drugega.
• da moramo biti hvaležni, ker nam Bog ne da vedno tega, kar zahtevamo.
• da je pomembneje biti vljuden, kot imeti prav.
• da vedno lahko za nekoga moliš, ko ta nima moči, da bi si pomagal na drug način.
• da otrokovem darilu nikoli ne smeš reči ”ne”.
• da ti je, ne glede na to, koliko resnosti zahteva življenje od tebe,
vedno potreben prijatelj, s katerim se lahko afnaš.
• da je včasih vse, kar nekdo potrebuje nekoga roka za držanje in srce za razumevanje.
• da dejstva, ki jih ignoriram ali se jim izogibam, nikoli ne spremenim.
• da so najenostavnejši sprehodi v poletnih večerih, z mojim očetom,
ko sem bil še otrok, naredili za mene čudo, ko sem odrasel.
• da se z denarjem ne more kupiti časti in statusa.

Srečo najdemo povsod. Leti na leteči preprogi in osrečuje ljudi, ki so žalostni. Je neko najlepše čustvo, ki lahko doleti vsakega človeka, če si to le sam ustvari.

Srečo pokažemo od zunaj, tako da se smejimo. Lahko jo pokažemo tudi od znotraj, saj se veselimo tudi s srcem. Srečen je človek zaradi veliko različnih stvari, ki so mu všeč in, ko se mu želje uresničijo.

Pošteni ljudje imajo vse, kar si želijo, saj zato poskrbi Bog po svoji volji, saj jim s tem poplača njihovo dobroto do drugih in do Njega.

Sreča spremlja vsakega človeka, čeprav ne vedno, včasih ga doleti tudi nesreča. Takrat se ne počuti dobro in to vemo, da se mu je poplačal greh.

Nekateri ljudje, ki so pošteni, molijo in verjamejo v Boga, se jim včasih pozno ponoči prikaže zlata svetloba, ki se jim zablešči in predenj se zavedajo izgine, nato pa kar vedo kaj jim je iz zlate svetlobe glas govoril.

Česa je v tvojem srcu največ (%), je tvoj bog in tvoj gospodar.

Vinko

Karta prikazuje cvetlico, ki se je spopadla s skalovjem in kamenjem na svoji poti v dnevno luč. Obdana z avro svetlozlate luči razkriva veličastje svojega drobnega jaza. Prav nič je ni sram in enaka je najsvetlejšemu soncu.

Kadar smo soočeni z zelo težkim položajem, imamo izbiro: lahko smo užaljeni in iščemo nekoga ali nekaj, kogar bi lahko obdolžili za svoje tegobe, ali pa se soočimo z izzivom in zrastemo. Cvetlica, ki jo sla po življenju vodi iz teme v svetlobo nam kaže pot.

Nobenega smisla se nima bojevati proti izzivom življenja ali se jim izogibati ali jih zanikati. So in če naj seme postane cvetlica, potem moramo skoznje. Bodimo toliko pogumni, da zrastemo v cvetlico, ki smo.

So zgodbe, ki mi pomagajo bolje razumeti mojo notranjost in smisel življenja. Eno tako kratko zgodbico sem prebrala pred nekaj dnevi v knjigi Kot voda za čokolado (Laura Esquivel).

Zgodbica govori o tem, da vsi prinesemo s sabo ob rojstvu, v sebi, na svet škatlico vžigalic. Ampak teh vžigalic ne moremo prižgati sami. Potrebujemo svečo, detonator, ki bo prižgala prvo vžigalico. To je lahko naša priljubljena hrana, glasba, nežnost, zvok… In ob vžigu vžigalice se bomo za trenutek počutili razsvetljene z močnim čustvom. V naši notranjosti se bo razlila toplota, ki pa se bo s časom izgubljala, dokler je ne bo poživila detonacija vžiga nove vžigalice.

Da vžigalice lahko gorijo, potrebujejo kisik. Dobijo ga iz diha ljubljene osebe. Ali ljubljenih oseb.

Vendar mora vsakdo sam odkriti detonatorje, ki bodo prižigali njegove vžigalice, lepo počasi, eno za drugo. S prižganimi vžigalicami hrani svojo dušo z energijo - gorenje vžigalic je hrana za dušo.

Kahlil Gibran pravi,
da sta samo dva najbližje božjemu srcu: genij in norec.
Ker nisem genij, sem po vsej verjetnosti norec.

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno.
Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.
Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo,
kadar se ga podarja.

Človek hodiš na luno,

jaz pa si pravim,

BODI

v sebi.

Knjiga o angelih
Sophy Burnham

Čudeži ne zanikajo naravnih zakonov, zanikajo samo tisto, kar vemo o naravnih zakonih.
Sv. Avguštin

Naši dvomi so izdajalci, v nas vcepljajo strah pred tveganjem in zaradi njih velikokrat izpustimo ugodne priložnosti.
William Shakespeare, Milo za drago

Kdo ve, ali ni življenje ravno tisto, kar ljudje imenujejo smrt, in smrt tisto, kar ljudje imenujejo življenje?
Evripidus

Govori se in je resnično, da, malo preden se rodimo, jamski angel položi prst na naša usta in nam reče:
«Tiho. Ne odkrij tega, kar veš.«
In tako se rodimo z vdolbinico na zgornji ustnici, ne da bi se spomnili, odkod prihajamo.
Roderick Macleish