verjetno bi to drzalo , ce bi bili zmozni doseci popolnost ...
ker pa smo ljudje dalec od popolnosti, lahko nekaj popravimo tudi s tem , da se tega zavedamo in se ne obnasamo , kot da vse vemo in znamo ... ( kajti ce sem nekoga nanamerno prizadel..ali naj se samo popravim in tega ne storim naslednjic..ali naj popravim tudi kar sem storil in se opravicim..torej popravim najin odnos? )

popraviti samega sebe je gotovo lepa zelja .. jaz pa bi rekla, da ce smo kaj lahko v tem vsemirju , potem smo lahko mi sami ...

in ko smo mi sami to kar zares cutimo , da smo , ko zacutimo osebno svobodo svojega lastnega obstoja , torej radost, veselje, sreco ( pa naj bo to v katerem koli prepricanju) ... ... smo gotovo natanko tisto kar moramo biti , pa ceprav to drugim ne zveni tako ...

torej strnjena misel mojega razmisljanja : ali vemo kdo smo, da bi se lahko popravljali ?

upam, da ne zveni prevec cudno...vcasih se s stvarmi strinjam , a v meni vzbudijo razmisljanje , ki morda zveni nasprotno in napadalno..a gre le za pogovor :)
..pozdravcek vsem

[ Odgovori na to | # ]