Telesno kaznovanje je bilo nekoč sprejemljivo oz. »v modi« v vseh delih sveta in v različnih okoljih – domovih, šolah, zaporih, vojašnicah, psihiatričnih bolnišnicah, prisotno je bilo celo v delovnih okoljih. Ljudje so bili fizično napadeni zaradi vseh vrst prekrškov ali pa kar tako.

Časi se na srečo spreminjajo. Danes živimo v civiliziranih in človeških družbah, ki ljudem ne dovoljujejo, da povzročajo telesne bolečine drugim ljudem ali da jih ponižujejo, razen ko govorimo o otrocih. Otroci so bili nekako izvzeti iz te velike človekove evolucije in v številnih okoljih je še vedno popolnoma normalno in vsakdanje udariti ali kako drugače kaznovati otroke na načine, ki bi nas, če bi bili izvedeni nad odraslo osebo, verjetno spravili v zapor.

17-letni Marko je eden od petih otrok pod okriljem ambasadork nasmeha na osnovni šoli Jela Janežiča v Škofji Loki, šoli za otroke s posebnimi potrebami. Tri hude bolezni, avtizem, cerebralna paraliza in epilepsija, so Marka oddaljile od sveta, v katerem živi, in ga oropale sposobnosti govora. Najstnik, ki se pred leti ni odzival na lastno ime in ni bil sposoben nekaj minut mirno sedeti, lahko po letu in pol redne individualne terapije ob podpori kosmatih terapevtov, kužkov Jake in Saia, skoraj vedno usmeri pogled, ko ga ljudje v njegovi bližini ogovorijo, in dokaj zbrano sledi terapiji.

»Marko je zgodba o uspehu,« pojasnjuje Špela Juršič, predsednica Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorjev nasmeha. »Četudi smo vmes nekajkrat skoraj obupali, se sadovi naše vztrajnosti in potrpežljivosti počasi, a vztrajno kažejo. Začelo se je s tako rekoč neopaznimi premiki, ki pa so, ko gledamo nazaj, za nekoga tako zelo bolnega prava revolucija.«

Žajbelj je zelo cenjeno zdravilno zelišče, ki zdravi vneto žrelo, čisti kri, uravnava potenje in miri živce. Salvia officinalis - latinsko ime za žajbelj - izhaja iz besede salvus, ki pomeni zdrav, varen. Že od starega veka je namreč zelo cenjeno zdravilno zelišče, ki so ga uporabljali tudi Rimljani in verjeli, da podaljšuje življenje in omogoča večno mladost. K nam so ga v zgodnjem srednjem veku prinesli menihi, iz samostanskih vrtov pa se je hitro razširil do najbolj oddaljenih kmečkih vrtov.

Pitje in grgranje čaja
Najbolj razširjena uporaba žajblja je grgranje čaja pri vnetju žrela in ustne votline ali spiranje ust pri razjedah in vnetju dlesni. Pitje čaja čisti kri, uravnava potenje (pri prekomernem ga zavira, pri premajhnem ga pospešuje), znižuje sladkor v krvi, pomaga izločati sluz iz dihal in želodca ter spodbuja tek.

Življenje blizu parka ali gozda izboljša posameznikovo zdravje in podaljša njegovo življenje, so prepričani raziskovalci. Ti so tudi odkrili, da je razlika v zdravju med bogatimi in revnimi manjša v življenju na "zelenih območjih“. Vodilni raziskovalec Richard Mitchell z univerze v Glasgowu je pojasnil, da je vpliv zelenih površin na človekovo zdravje večji, kot pa so kdajkoli predvidevali.

"Presenetljiva je razlika v zdravju pri ljudeh, ki živijo v bližini narave in tistih, ki živijo drugje. Ključna ugotovitev je, da so zelene površine še en način, kako se lahko vlada bori proti razlikam v zdravju med bogatimi in revnimi.“

Ameriški študenti so ustvarili pivo, ki naj bi izboljševalo kvaliteto življenja in zagotavljalo dolgo življenje. Skupina študentov biokemije in biološkega inženiringa ameriške Univerze Rice v Teksasu so prepričani, da t.i. bio pivo (BioBeer), narejeno s pomočjo gensko modificiranega kvasa, na organizem deluje enako blagodejno kot npr. rdeče vino.

BioBeer vsebuje eno od izredno zdravih substanc, ki jih vsebuje tudi rdeče vino, resveratrol, zato naj bi pomagalo pri težavah s sladkorno boleznijo tipa dva, nekaterih vrstah rakavih obolenj, Alzheimerjevi bolezni in drugih starostnih tegobah.

V času odraščanja spremlja vse otroke nepogrešljiva in obvezna spremljevalka – igra. Igra je namreč pomembna za otrokov razvoj in znanje. Predvsem so ključni kakovostni temelji v predšolskem obdobju otroka, ko se otrokovi možgani intenzivno razvijajo in se izredno hitro učijo ter hitro tudi sprejemajo vse informacije iz okolja.

Poleg tega se otrok preko igre razvija na zaznavno-gibalnem, čustvenem in spoznavnem področju. Zaradi teh razlogov je izredno pomembno, da se otrok igra z dobrimi igračami. Naj gre za še tako preprosto ropotuljico, vsaka igrača soodloča o otrokovi igri, saj so vanjo vključena pravila, tradicija in norme družbe, v kateri bivamo.

Navadne ciklame, ki je zaščitena rastlina, ne smemo zamenjati s sobno ciklamo. V zdravilne namene uporabljamo navadno ciklamo oziroma njeno očiščeno, v jeseni po cvetenju izkopano korenino. Narežemo jo na kolesca, ki jih obesimo na vrv in posušimo.

V vodi kuhana korenina pomaga pri napihnjenosti, vodenici in dihalnih poteh, zamašenih zaradi sluzi. Posušeno in zmleto korenino lahko zmešamo z medom in tako dobimo mazilo za še neodprte tvore ali gnojne rane.

10. oktobra smo obeležili svetovni in evropski dan boja proti smrtni kazni. Predstavniki Evropske unije in Sveta Evrope so ob tej priložnosti podpisali skupno deklaracijo, ki potrjuje zavezo nadaljnjim prizadevanjem za odpravo smrtne kazni po vsem svetu.

Doslej je smrtno kazen za vse oblike zločinov ukinilo 92 držav, 10 držav pa jo dovoljuje le v času vojne. Med slednjimi je še vedno tudi pet članic EU (Francija, Španija, Italija, Latvija in Poljska). 35 držav ima sicer še vedno uzakonjeno smrtno kazen, a je v zadnjem desetletju niso izvršile.

Bi plesali pa se bojite, da imate dve levi nogi? Nikar. Salso se lahko nauči prav vsak! Najbolj pomembna sestavina salse pa je druženje.

V spodnjih vrsticah je zapisano nekaj o salsa plesu, salsa glasbi, kako plesati osnovni mambo salsa korak, kakšne stile salse poznamo, ter kako plesati salso na »1« in na »2« . Pomembno pa je omeniti, da sta salsa ples in salsa glasba »živa« stvar in se velikokrat ne da popredalčkati in natančno obrazložiti nekaterih konceptov. Zato le nekaj besed o stilh in načinu plesanja, nato pa raje zaplešimo in uživajmo v praksi.

Zaradi prepovedi anonimnega darovanja spolnih celic se v Veliki Britaniji borijo s pomanjkanjem semenske tekočine. Predstavniki britanskih klinik za plodnost opozarjajo na premajhno število moških, ki so pripravljeni darovati semensko tekočino.

Le 307 moških je namreč evidentiranih v bazi darovalcev, kar štiri tisoč žensk na leto pa si želi z darovano tekočino zanositi, zaradi česar v ambulantah prihaja do neverjetno dolgih čakalnih vrst.

Študija kaže, da gensko spremenjena koruza vpliva na reproduktivno zdravje
Študija, ki jo je včeraj objavila avstrijska vlada, ugotavlja resno zdravstveno grožnjo s strani gensko spremenjenih (GS) rastlin. Pri miših, krmljenih z GS koruzo, so namreč ugotovili resno oslabitev njihove plodnosti in manjše število potomcev v primerjavi z mišmi, ki so bile krmljene z gensko nespremenjeno koruzo.

Ob upoštevanju resnosti možne nevarnosti za človeško zdravje in zmožnost razmnoževanja, Greenpeace zahteva umik vseh gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po vsem svetu. Študijo, ki jo je financiralo avstrijsko Ministrstvo za kmetijstvo in zdravje, so včeraj predstavili v okviru znanstvenega seminarja na Dunaju. Prof. dr. Jürgen Zentek, profesor za veterinarsko medicino na Univerzi na Dunaju in vodilni avtor študije, je povzel ugotovitve: Miši, hranjene z GS koruzo, so imele v tretji in četrti generaciji manj potomcev, in te razlike so bile statistično značilne.

Znanstveniki so razvili škrlatne paradižnike, novo vrsto, ki naj bi ustavila razvoj rakastih tvorb. Paradižniki so bogati z antioksidantom, imenovanim anthocyanin, ki naj bi bil uspešen v boju z rakastimi celicami.

Skupina znanstvenikov iz Centra John Innes v Norwichu je paradižnike razvila s pomočjo združevanja genov iz navadnega odolina (Antirrhinum), ki je znan po bogati vsebnosti anthocyanina, ki ga je v visoki vsebnosti mogoče najti tudi v borovnicah in brusnicah.

Ko ste spoznali svojega partnerja, je bil prava bomba, a skozi leta se je pričela nabirati odvečna teža. Seveda se večina ljudi zredi, ko se stara, a nihče si ne želi, da bi se njihov partner povsem zanemaril in pri tem pozabil tudi na svoje zdravje. Ko zadeve gredo predaleč, si želimo, da bi lahko pomagali, brez da bi izpadli kruti.

Med žalitvijo in pomočjo je namreč nevarno malo razlike, zato moramo izbrati ustrezne pristope. Seveda ne boste ničesar dosegli, če boste rekli: »zgleda, da si se nekoliko zredil/-a« in »ali res misliš pojesti to?« Večina ljudi se še kako dobro zaveda, da so se zredili, zato kritiziranje ne bo imelo učinka ali pa bo ta celo nasproten od želenega.

Če je nekdo od bližnjih prehlajen, bi morali paziti na vrata hladilnika in daljinske upravljalce, saj sta to najpogostejši mesti, kjer lahko najdemo virus prehlada.

Znanstveniki z univerze v Virginiji so prišli do teh sklepov na podlagi 30 oseb, ki so imele zgodnje znake prehlada. V raziskavi so osebe navedle deset površin, ki so se jih dotikale v zadnjih 18 urah v svojih domovih.

Pozna jesen, ki se počasi preveša v zimo, je čas nadležnih prehladov in trdovratnih viroz, ki nas lahko položijo v posteljo, kot bi mignil. Verjetno že vsi poznate starodavno skrivnost, kako preprečiti prehladna obolenja in oborožiti organizem z zadostno mero odpornosti - najboljše orožje so vitamini, ki jih najdemo v sadju ali vitaminskih napitkih.

Skuhajte si kakšen okusen čajček ter pijte naraven sadni sok. Ne kupujte ga - doma si ga lahko v sokovniku pripravite kot bi mignil. Včasih pa tudi te zvijače ne pomagajo in bolezen vseeno napade. Kar naenkrat dobite vročino in nadležen kašelj, še bolj pa je moteče, ko se zamaši nos.

Prvi evropski dan ozaveščanja o antibiotikih bo 18. novembra 2008. Dan ozaveščanja o antibiotikih koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, njegov namen pa je  opozoriti na nevarnosti zaradi nepravilne uporabe antibiotikov in spodbujati odgovorno jemanje le-teh.

Info: http://antibiotic.ecdc.europa.eu/

Vir: http://www.epha.org/a/3253

Pri vseh stvareh, ki jih v življenju počnemo, se moramo naučiti zmernosti. Prav tako pri hrani. Čokolada je dober antioksidant, a lahko povzroča migreno in je poleg tega zelo kalorična. Osem kozarcev vode je idealna dnevna mera, a tudi z vodo lahko pretiravate. Kava vas prebudi, ščiti pred ledvičnimi kamni, lahko pa negativno vpliva na nivo holesterola v krvi in nivo kalcija.

Čokolada je močan antioksidant, ki pozitivno vpliva na kardiovaskularni sistem, popravlja razpoloženje, a lahko povzroči migrene in izzove zgago. S svojim delovanjem vpliva na povečanje urinarnih oksalatov, kar lahko privede do pospešenega nastajanja ledvičnih kamnov. Ogromno kalorij v čokoladi pa privede do povečanja telesne teže, če z uživanjem pretiravate.

Piše: J. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine v novi Vivi www.viva.si

Minerali
Fosfor, železo in cink so poleg kalcija, kalija in magnezija še drugi trije pomembni minerali, ki vplivajo na našo telesno zmogljivost.

Fosfor
Fosfor ima v telesu – predvsem v kosteh – nasprotno delovanje od kalcija, vendar je med laiki veliko manj znan. Večina ga v kosteh, manjšina, le dobrih 10 odstotkov, pa drugje v telesu. Fosfor je pomemben sestavni del številnih encimov in je pomembno vpleten v presnovo energije.

V normalni, torej zdravi in sveži hrani je fosforja dovolj. Če bi ga zaužili premalo, bi se že kmalu pojavile spremembe na kosteh – zmanjšalo bi se nastajanje kostne mase. Pomembno je vedeti, da za zdrave kosti potrebujemo uravnotežen vnos kalcija in fosforja.

Sladki med je s pravico eno izmed najbolj cenjenih daril narave, ki se uporablja na mnogih področjih. Uporabite ga lahko tako za izdelavo pregrešno dobrih sladic, kot, če ste, upamo da trenutno ne, prehlajeni in si z njim posladkate zdravilni čaj, ki postane bolj sladek in tudi bolj zdravilen.

Uporabite pa ga lahko tudi pri negi kože in las, za najslajše naravno razvajanje kar doma. Med je izredno zdravilen, to so nam govorili že naši dedki in babice. Ta zlati nektar je sestavljen iz različnih vrst voska in sladkorja, vsebuje pa naravne encime, vitamine in minerale, zaradi česar je izredno cenjen tudi na področju nege kože in las.

Je naraven vlažilec, pa tudi blažilec vnetij in razdraženosti. Med lahko najdete v različnih izdelkih za nego telesa, ki pa jih lahko naredite tudi doma, brez da bi vas skrbelo za skrite aditive in kemikalije, ki so dologorčno lahko precej škodljivi.

Če kdo pri vas doma boleha za prehladom, bodite še posebej pozorni na kljuke na vratih in televizijski daljinec. Ameriška raziskava namreč ugotavlja, da bolniki prav tam pogosto pustijo bacile, ki preživijo še nadaljnja dva dneva ali več.

Raziskava univerze zvezne države Virginia je zajela 30 odraslih, izmed katerih se je za 16 obolelih izkazalo, da so okuženi z rinovirusom, ki zakrivi okoli polovico vseh prehladov. Povprašali so jih po desetih mestih v domu, ki so se jih dotaknili v zadnjih 18 urah, nato pa so raziskovalci te površine testirali za prisotnost nadležnega virusa.

Piše: Doc. dr. Mojca Matičič, dr. med. v novi Vivi www.viva.si

SPEČI VIRUS
Herpes je nalezljiva bolezen na koži in sluznici nekaterih predelov telesa, ki jo povzročata dva virusa herpesa simpleksa: tip 1 in tip 2. Virus herpes simpleks tipa 1 večinoma povzroča herpes na ustnicah, v ustni votlini ali na obrazu, virus herpes simpleks tipa 2 pa je pogostejši povzročitelj herpesa na spolovilih. Za okužbo je potreben neposreden stik izpostavljene sluznice ali kože z izločkom, ki vsebuje virus, oziroma z okuženim predelom. Virus se lahko prenese tudi takrat, ko na koži in sluznici okuženega ni nobenih znakov bolezni.

Značilnosti obeh virusov so vseživljenjska prisotnost v telesu, prikritost okužbe in možno ponavljanje bolezenskih znakov. Virus namreč vseživljenjsko »spi« v obhrbteničnih živčnih pletežih. Aktivira se zaradi vpliva nekaterih znanih (zvišana telesna temperatura, stresno stanje, menstruacija, ultravijolični žarki, nekatera zdravila, ki lahko vplivajo na imunski odziv), pa tudi povsem neznanih dejavnikov.

Strokovnjaki so v najnovejši raziskavi ugotovili, da ima stres na delovnem mestu neposreden vpliv na biologijo telesa. V raziskavi je sodelovalo prek 10.000 zaposlenih v britanskih državnih ustanovah, njene rezultate pa so objavili v reviji European Heart Journal.

Preiskovanci, mlajši od 50 let, ki trpijo za stresom na delovnem mestu, imajo za 70 odstotkov večje tveganje, da zbolijo za boleznimi srca in ožilja. Ravno tako imajo manj časa za telovadbo in slabše skrbijo za zdravo prehrano.

Od leta 1994 po celem svetu prvega novembra praznujejo svetovni dan veganstva. Na ta dan je leta 1944 Britanec Donald Watson ustanovil prvo vegansko društvo na svetu. Danes lahko rečemo, da ima ta dan vedno večji pomen, kajti čedalje več raziskav potrjuje, da je veganska hrana najboljša zaščita za zdravje ljudi.

»Rastlinska prehrana bi samo v Združenih državah Amerike vsako leto lahko rešila pred smrtjo in boleznimi na sto tisoče ljudi,« so besede T. Colina Campbella, avtorja knjige Kitajska študija, v kateri je objavil kopico rezultatov o škodljivosti hrane živalskega izvora. Ironično je, da praznik veganstva v Sloveniji sovpada z dnevom mrtvih.