Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

KAKO PREPREČITI NASLEDNJO?

Zaradi vse večjega števila bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi in vse starejšega prebivalstva lahko pričakujemo, da bo v prihodnje tudi vse več ljudi, ki bodo doživeli možganskožilni dogodek, zlasti ishemično možgansko kap. Zaradi hudih posledic, ki jih povzroči in zapusti možganska kap – kar dobra polovica bolnikov utrpi trajne posledice, tako da potrebujejo stalno nego in pomoč pri vsakodnevnih opravilih – je pomembno, da možgansko kap poskušamo preprečevati.

Ker je preživeta možganska kap največji dejavnik tveganja za novo kap, je treba bolnike, ki so jo že utrpeli, še posebno natančno spremljati in ustrezno zaščititi pred vnovičnimi dogodki, pravi prim. mag. Viktor Švigelj, nevrolog z Oddelka za vaskularno in nevrološko intenzivno terapijo UKC Ljubljana, in dodaja, da je to eden od najpomembnejših terapevtskih ciljev. Stopnja ponovitvenih dogodkov znaša od 4 do 17 odstotkov na leto, največ ponovitev pa nastopi nekaj dni po prvem dogodku.

Tveganje za ponovitev kapi in smrtni izid je največje pri bolnikih, ki so preživeli manjšo kap ali prehodno pretočno motnjo (TIA), seveda pa tudi pri tistih, ki imajo za sabo obsežnejšo možgansko kap. Ker izkušnje kažejo, da med TIA in ishemično možgansko kapjo običajno mine zelo malo časa, je pomembno, da gredo vsi bolniki, ki so doživeli TIA, takoj k nevrologu, kjer jih bodo nemudoma obravnavali, deležni pa bodo tudi ustrezne sekundarne preventive, s katero je mogoče preprečiti bodisi vnovično TIA bodisi možgansko kap.

Preživeta kap – največje tveganje
Kot smo zapisali, je preživeta možganska kap največji dejavnik tveganja za naslednjo, zato je treba vsakega bolnika zaščititi, poudarja sogovornik. Med prve ukrepe, ki so potrebni po možganski kapi, spada uravnavanje holesterola in krvnega tlaka. Raziskave so namreč pokazale, da mora imeti bolnik normalni vrednosti holesterola v krvi in krvnega tlaka. Zanimivo je, da predpišejo zdravila za zniževanje holesterola tudi tistim bolnikom po možganski kapi, ki imajo normalno raven holesterola v krvi, saj možganska kap največkrat pomeni predhodno okvarjeno žilo. To pa je večji problem, kot če imamo zvišano raven holesterola v krvi, vendar pa zdrave žile.

Enako pomembno je zniževanje krvnega tlaka. Tudi za to morajo bolniki prejemati zdravila, predvsem pa spremeniti življenjski slog (uživanje manj soli, čimveč gibanja, zdrava prehrana). Po sogovornikovih besedah so najidealnejša zdravila z najdaljšim ciklusom delovanja. Krvni tlak je namreč najvišji v jutranjih urah, ko se prebujamo, saj takrat deluje adrenalin. Statistično se tudi največ možganskih kapi zgodi prav v zgodnjih jutranjih urah. Zato je pomembno, da ima bolnik zdravila, ki pokrijejo tudi ta najobčutljivejši čas. Med zdravila z zelo dolgo razpolovno dobo spadajo nekatera zdravila iz skupine zaviralcev konvertaze angiotenzina in sartani, zlasti telmisartan, ki učinkuje tudi v kritičnem jutranjem obdobju.

Antiagregacijska terapija
Kot pravi dr. Švigelj, je nadvse pomembna tudi antiagregacijska terapija – terapija proti kopičenju krvnih celic na okvarjeni žilni steni. Klasična terapija je aspirin, ki pa ne zadošča povsem. Raziskave so pokazale, pojasnjuje sogovornik, da sta enakovredni zdravili v tej terapiji klopidogrel (Plavix) ter kombinacija dipiridamola s počasnim sproščanjem in aspirina (Asasantin). Drugi je kombinacija zdravila, v katerem je 25 mg aspirina in 200 mg dipiridamola, ki se sprošča počasi in enakomerno ter ponuja optimalno preventivo.

Nedavno opravljena raziskava Profess je pokazala, da kombinacija aspirina in počasi sproščajočega se dipiridamola ni manj učinkovita od klopidogrela, kar je pomemben podatek, ko gre za stroške. "Če 1.800 bolnikov pet let zdravimo s tem zdravilom, lahko s prihrankom kupimo dva aparata za magnetno resonanco. Klopidogrel je v kombinaciji z aspirinom zlati standard, če je bila bolniku vstavljena žilna opornica. Sicer pa je v smernicah za preprečevanje ponovitve možganske kapi na prvem mestu kombinacija dipiridamola s počasnim sproščanjem in aspirina," razlaga dr. Švigelj.  

Življenjski slog se mora spremeniti
Seveda še tako učinkovita farmakološka terapija ni dovolj učinkovita, če bolnik po možganski kapi v svoje življenje ne vnese nekaterih sprememb. Te so pomembne tudi v primerih, ko se je bolniku po kapi uspelo v celoti rehabilitirati. Spremeniti je treba tako imenovani zahodni življenjski slog: pretirano hranjenje naj nadomesti zmerna in uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in vlakninami ter s skromno vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, ki je pravcata sovražnica krvnega tlaka.

Opustiti je treba kajenje, alkohol pa je dovoljen v resnično majhnih količinah (kozarček vina pri kosilu). Pomembna je tudi telesna dejavnost, ki naj bo redna, vsaj tri- do štirikrat tedenska, in pri kateri se zadihamo. Najbolj priporočljivi so hitra hoja, tek in kolesarjenje.

Maja Južnič Sotlar

Hitra prepoznava rešuje življenja!
Pri obravnavi možganske kapi se pogosto izkaže, da svojci in neredko celo zdravstveno osebje ne prepoznajo znakov možganske kapi. Prav to pa je za marsikaterega bolnika usodno, sploh če bi bil kandidat za trombolizo. Obstaja preprost test, s katerim lahko tudi laik brez težav vsaj posumi, ali se srečuje s človekom, ki ga je nedavno zadela možganska kap.

1. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj se na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo ima eno stran povešeno.

2. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj sedé ali stoje iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dalj časa, bolniku z akutno možgansko kapjo pa ena roka takoj omahne.

3. korak: morebitnemu bolniku rečemo preprost stavek, denimo Trava je zelena, in ga prosimo, naj ga ponovi. Zdrav človek bo brez težav ponovil stavek, bolnik z akutno možgansko kapjo pa si bo le s težavo zapomnil stavek, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

Če opazite te znake pri svojcu, ne oklevajte, ampak NEMUDOMA pokličite 112 in operaterju povejte, da utemeljeno predvidevate, da je ob vas človek, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo operater v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, v katerem bo praviloma tudi zdravnik. Vozilo bo bolnika prepeljalo v zdravstveno ustanovo, v kateri imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.

Kot kažejo podatki, približno 30 odstotkov bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, utrpi trajne posledice, čeprav morda ne potrebujejo nenehne pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Nadaljnjih 20 odstotkov preživelih po zaključenem zdravljenju in rehabilitaciji potrebuje stalno pomoč pri vsaj eni od vsakodnevnih dejavnosti ali opravilu, večina preživelih pa potrebuje institucionalno pomoč. Preživeli imajo tudi krajšo življenjsko dobo, tveganje za vnovično možgansko kap pa je pri njih večje.

Antiagregacijska zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo, so: acetilsalicilna kislina – aspirin, kombinacija dipiridamola s počasnim sproščanjem in acetilsalicilne kisline ter klopidogrel. Kombinacija prepreči dvakrat toliko ponovitev ishemične možganske kapi kot sam aspirin.