BOLNIK IMA MALO ČASA, ZDRAVNIK GA NIMA NIČ "Kadar obstaja najmanjši sum na možgansko kap, pa naj to opazi bolnik, svojec ali kdo drug, ki je ob bolniku, mora nemudoma poklicati 112 in operaterju na drugi strani povedati, da gre najverjetneje za možgansko kap. V takšnem primeru bo operater z največjo naglico poskrbel za prevoz z rešilnim avtomobilom, v katerem bo tudi zdravnik, ki bo bolnika najprej oskrbel na terenu, ga spremljal do prihoda v bolnišnico in ga nato predal nevrologu, ta pa bo ukrepal naprej.
Pri možganski kapi, ki jo povzroči strdek (ishemična možganska kap), lahko dandanes bolnikom zelo učinkovito pomagamo, pri čemer je naš največji nasprotnik čas, saj nam ga je na voljo le malo," je jasen in neposreden prim. mag. Viktor Švigelj, nevrolog z Oddelka za vaskularno in nevrološko intenzivno terapijo UKC Ljubljana.
Čas so možgani
Težava, s katero se pogosto srečuje, je v tem, da ljudje, ki doživijo možgansko kap, odlašajo s klicem, saj kap ne boli. "Ljudje mislijo, da bo 'nenavadno' počutje prešlo, malo ležejo, da bi jim odleglo, pri čemer ne pomislijo na možnost, da gre za možgansko kap. Čas pa odteka. Če hočemo bolniku učinkovito pomagati, nam je po veljavni doktrini na voljo vsega tri ure.
Toda to ne pomeni treh ur od trenutka, ko bolnik pride k nam, temveč od trenutka, ko se zgodi možganska kap," opozarja sogovornik in poudari, da je zato ključno poznavanje znakov kapi (znaki so v okvirčku). Druga, enako pomembna stvar, je, da bolnik ali nekdo iz njegove bližine pokliče številko 112 in ne družinskega zdravnika ali koga drugega, saj tako samo mineva resnično dragoceni čas.
Zdravnik, ki pride z reševalnim vozilom, že na kraju dogodka začne s pripravo bolnika na nadaljnjo obravnavo, predvsem pa ne izgublja dragocenega časa, kajti, kot slikovito pravi sogovornik, čas so možgani. Časa pa ni veliko. "Bolniki ga imajo nekaj več, po veljavni doktrini približno tri ure, zdravniki pa nič. Ukrepati moramo takoj, ko pride bolnik v naše roke – z enako naglico kot denimo pri hudi poškodbi glave ali srčnem infarktu," poudarja dr. Švigelj.
Nadvse učinkovita tromboliza
Bolnikom z ishemično možgansko kapjo lahko zdravniki pomagajo z nadvse učinkovito in, kot pravi sogovornik, tudi za izvedbo preprosto metodo, ki se imenuje tromboliza. Opravijo jo pri vseh bolnikih z ugotovljeno možgansko kapjo, to pa ocenijo po natanko določenem protokolu in smernicah. Pomembno je še, da je znan čas, ko je nastopila kap, poudarja dr. Švigelj.
To je bistveno zato, ker je mogoče trombolizo varno in učinkovito izvesti le znotraj treh ur od trenutka, ko je prišlo do kapi. Ta čas se utegne že kmalu podaljšati na štiri ure in pol. "Toda to ni čas, ki ga ima zdravnik, to je čas, ki ga ima bolnik. Ko je bolnik pred tabo, moraš ukrepati. Dejstvo je, da je tromboliza najuspešnejša, če je opravljena v prvih 90 minutah po kapi.
V takem primeru obstaja največ možnosti, da zamašeno žilo odmašimo in da se funkcionalnost možganov, ki jih ta žila oskrbuje s kisikom, povsem obnovi, pa tudi možnost za zaplete s krvavitvami je najmanjša," pojasnjuje sogovornik. Pri tem še pove, da so opravili raziskavo o razširjenosti krvavitev pri bolnikih po ishemični možganski kapi, ki so jih zdravili s trombolizo.
V eni skupini so bili bolniki, ki so prejemali trombolitik, v drugi pa bolniki, ki so prejemali placebo. V prvi skupini je bilo krvavitev seveda pričakovano več, vendar je bil končni rezultat zdravljenja boljši, funkcionalna sposobnost bolnikov pa občutno višja.
V idealnih razmerah …
… je torej čas, ki mine od kapi do trombolize, kratek. Toda sogovornik poudari, da idealnih razmer praviloma ni, je le želja, da bi se oba časovna termina karseda skrajšala. "Govorimo o dveh časovnih obdobjih. Prvo je obdobje od dogodka, torej od kapi, do sprejema v bolnišnico, drugo pa se začne s trenutkom, ko bolnika pregledamo z računalniškim tomografom (CT) in se konča z aplikacijo trombolitika," razlaga sogovornik in nadaljuje, da so za trombolizo primerni bolniki, pri katerih CT-preiskava ne pokaže krvavitev, a tudi še ne znakov možganske kapi oziroma so ti znaki minimalni.
Če so na CT-posnetku znaki možganske kapi že vidni, morajo opraviti dodatne preiskave, ob pomoči katerih ocenijo, koliko bi s trombolizo še lahko pridobili. Ker se z odtekanjem časa od trenutka, ko je prišlo do kapi, povečuje obsežnost okvar, je seveda nujno in pomembno, da ga mine čim manj. Prav zato zdravniki nenehno ponavljajo, da je treba ukrepati čim hitreje, in že ob prvih znakih in sumu na kap takoj poklicati reševalce na 112.
Tehnično nezahteven postopek
Dr. Švigelj pravi, da je postopek trombolize preprost, težka utegne biti zgolj odločitev za to, ali jo je še varno opraviti ali ne. "Ko zdravnik sprejme odločitev za trombolizo, bolnik prejme trombolitik (deset odstotkov odmerka v bolusu), preostali odmerek pa v naslednji uri v infuziji. Medtem spremljamo bolnikove vitalne znake." Slišati je zelo preprosto in pričakovali bi, da trombolizo izvajajo po vseh bolnišnicah, kjer imajo za to ustrezne razmere, vendar žal ni tako. Vzrokov za to je več.
Pogosto se bolniki ali njihovi svojci ne zavedajo, da gre za možgansko kap, in čakajo, da bo slabo počutje minilo, dragoceni čas pa mineva. Drugi vzrok je v tem, da v Sloveniji vlada kronično pomanjkanje nevrologov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z bolniki z žilnimi obolenji, saj so ti najbolj pristojni za izvajanje tega postopka. Bolnike po možganski kapi pogosto sprejmejo v dežurnih službah, v katerih dežurajo mladi specializanti različnih strok ali zdravniki s primarne ravni, ki niso dobro seznanjeni s tako specifičnimi zdravljenji.
Prav zato si sogovornik z ekipo sodelavcev prizadeva razširiti znanje in vedénje o trombolizi; v ta namen so med drugim izdelali DVD za zdravnike, na katerem je podrobno prikazano, kako opraviti nevrološki status pri akutni možganski kapi. Vse močnejša so tudi prizadevanja, da bi vpeljali medicino na daljavo, tako imenovano telemedicino.
Z drugimi besedami to pomeni, da bi bile posamezne bolnišnice, ki imajo dobro vpeljano urgentno medicino, prek računalnika povezane z UKC Ljubljana, od koder bi nevrolog urgentnemu zdravniku iz regionalne bolnišnice pomagal pri odločitvi za trombolizo in ga vodil skozi postopek. Sogovornik upa, da bo ta korak, ki bo izvedljiv s skorajšnjo selitvijo v novo nevrološko kliniko, pomembno povečal delež tromboliz v Sloveniji.
Maja Južnič Sotlar
Ob sumu na možgansko kap vedno pokličite reševalce na 112.
Do zdaj je bilo trombolizo varno izvesti znotraj treh ur od trenutka, ko se je zgodila možganska kap. Rezultati raziskave ECASS 3, ki so bili objavljeni na letošnjem svetovnem kongresu o možganski kapi na Dunaju, pa so pokazali, da jo je mogoče učinkovito izvesti v štirih urah in pol od kapi, kar je za bolnike zelo pomembna časovna pridobitev. O tem, ali bodo to časovno okno razprli in uradno podprli tudi s smernicami, se bodo strokovnjaki odločili na skorajšnjem simpoziju Karolinska Stroke Update.
Znaki ishemične možganske kapi - nenadna mišična oslabelost ali ohromelost, odrevenelost, omrtvičenost ali mravljinčenje polovice obraza ter okončin, običajno na eni polovici telesa,
- otežena izgovarjava in/ali razumevanje,
- težave z vidom,
- vrtoglavica, bruhanje,
- izguba sluha,
- izguba ravnotežja
Če začutite večino od naštetih znakov ali vam o njih poroča svojec, ne odlašajte in ne čakajte, da bodo težave morda minile samo od sebe. Pomislite tudi na možnost možganske kapi. In predvsem, ukrepajte TAKOJ. Pokličite 112.
"Kadar obstaja najmanjši sum na možgansko kap, pa naj to opazi bolnik, svojec ali kdo drug, ki je ob bolniku, mora nemudoma poklicati 112 in operaterju na drugi strani povedati, da gre najverjetneje za možgansko kap. V takšnem primeru bo operater z največjo naglico poskrbel za prevoz z rešilnim avtomobilom, v katerem bo tudi zdravnik, ki bo bolnika najprej oskrbel na terenu, ga spremljal do prihoda v bolnišnico in ga nato predal nevrologu, ta pa bo ukrepal naprej.
