26. junij 2021je bil mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami »Seznani se z dejstvi - rešuj življenja!«
Slogan letošnjega mednarodnega dneva boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami se glasi »Seznani se z dejstvi - rešuj življenja!«, s čimer želi Organizacija združenih narodov opozoriti, kako pomembno je poznavanje točnih podatkov in resničnih dejstev o razširjenosti uporabe drog, o tveganjih, povezanih z uporabo drog, o kvalitetni preventivi, ki temelji na znanstvenih dokazih, o zdravljenju in obravnavi uporabnikov drog. Točni podatki in resnična dejstva so ključni za sprejemanje učinkovitih ukrepov in politik.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja področje prepovedanih drog, saj vsako leto zbira vrsto različnih podatkov in informacij, ki jih objavi v Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog. Kot kažejo podatki zadnjega poročila, število zastrupitev in smrti, povezanih s prepovedanimi drogami v splošnem narašča. Konoplja je tista droga, s katero je povezanih največ zastrupitev, heroin in kokain pa drogi, s katerimi je povezanih največ smrti zaradi drog.

Ste vedeli, da je konopljino olje prava zakladnica za zdravo, navlaženo, čisto in pomlajeno kožo?

Zadržuje vlago 
Konopljino olje je polno omega kislin 3, 6 in 9, ki pomagajo pri obnovi kožne bariere in na koži oblikujejo zaščitni sloj, ki zadržuje vlago. Olje konoplje je tudi bogato z nenasičenimi maščobami, te kisline pomagajo pri izboljšanju strukture kože, da zadrži vlago, kar ima blagodejni učinek na suho kožo.

Pomanjkanje bikarbonatov

Pomanjkanje bikarbonatov je najbolj neraziskano medicinsko področje, čeprav je zelo pogosto. Zakisanost je velik problem in vsaka biokemična reakcija v telesu je pH občutljiva - posebno encimska. Zmanjšanje bikarbonatov pospešuje staranja, to se začne okoli starosti 45 let.

Pri 90 letih izgubimo približno 18% bikarbonatov v krvi. Zakisanost telesa povzroča degenerativne bolezni: re fluks, ledvične kamne, sladkorno bolezen, visok pritisk, osteoporozo, bolezni srca, rakava obolenja in debelost.

Magnezij je pomemben mineral za delovanje našega telesa. Pa smo dovolj informirani o njegovi pomembnosti in uporabnosti? Tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, potrebujejo več magnezija, saj visoka mišična dejavnost zahteva boljšo oskrbo z magnezijem, hkrati pa se ga s povečanim znojenjem več tudi izgublja. Zato  smo za vas odgovorili na najpogostejša vprašanja o enem izmed najpomembnejših mineralov sodobnega časa, ki ga vse prevečkrat po krivici zapostavljamo.

Zakaj potrebujemo magnezij?
Magnezij, mineral sprostitve, najmočnejše orožje proti stresu in v boju proti nespečnosti. Pomembno ni le, da ga zaužijete dovolj, ampak tudi, da ga zaužijete v takšni obliki, da ga bo telo lahko vsrkalo in nemoteno delovalo.

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Z ženo sta si pred enajstimi leti sama zgradila hišo iz brun, zdaj gradita drugim
Pasivna gradnja zakonodajno neopazno prihaja tudi v Slovenijo. V taki nepredušno zaprti hiši za nas skrbijo programirane naprave, od prezračevanja do gretja, vendar v njej hkrati pozabljamo, da smo del narave. Da tega ne bi povezovali z vse več zdrav­stvenimi težavami sodobnega človeka, saj je pasivna hiša tudi polna elektromagnetnih sevanj, si veliko ljudi želi živeti v leseni hiši. Ena od možnosti je masivna hiša iz hlodov oziroma brun.

Izdelujejo jih v kočevskem podjetju Natural Log House (Naturalloghouse.si), kjer se Aleš Žagar in Petra Blaznik Žagar že vrsto let trudita ohranjati tradicijo ter znanje iz preteklosti združevati z znanjem sodobne gradnje. So družinsko podjetje, ki se že nekaj generacij ukvarja z lesarsko tradicijo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v vlogi nosilca in upravljalce implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 do 2028, Programa MIRA, in v sodelovanju predstavnikov stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev, MZ, MIZŠ ter MDDSZ organiziral »MEDRESORNI POSVET ZA VAROVANJE IN KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV V ČASU EPIDEMIJE«

Posvet je potekal 1.6.2021 preko ZOOM aplikacije. Posveta se je udeležilo več kot 110 strokovnjakov vseh treh resorjev (šolstva, sociale, zdravstva), predstavnikov mladih (dijaških, mladinskih in študentskih organizacij), staršev, NVO ter drugih zainteresiranih javnosti, kot tudi predstavniki treh ministrstev.

Zveza potrošnikov Slovenije ob svetovnem dnevu varnosti hrane
7. junija smo obeležili svetovni dan varnosti hrane, ki letos poteka pod sloganom »Varna hrana danes za zdrav jutri« in poudarja, da imata proizvodnja in uživanje varne hrane takojšnje in dolgoročne koristi. Ob tej priložnosti bo v Državnem svetu Republike Slovenije potekala 3. konferenca ob svetovnem dnevu varnosti hrane 2021. Varna hrana prispeva k zdravemu življenju, zdravemu gospodarstvu, zdravemu planetu in zdravi prihodnosti. Varnost hrane zadeva vse ljudi.

Zaradi približno 200 različnih vrst bolezni, povzročenih z zastrupljeno hrano, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu vsako leto zboli 600 milijonov ljudi, od tega 23 milijonov v Evropi. Zaradi zastrupitve s hrano vsako leto umre 420.000 ljudi (v Evropi 4600), in sicer zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili.

STARODAVNO 'ZDRAVILO'

"Ne poznam nikogar, ki slabo diha in je zdrav." 
Dr. Andrew Weill, avtor knjige Spontano zdravljenje

Zdravljenje z dihanjem poznajo ljudstva Egipta, Tibeta, Južne Amerike, Indije, Kitajske. Danes je dihalna terapija zelo razširjena in popularna po vsem svetu. Z izvajanjem dihalnih vaj in tehnik si danes marsikdo pomaga proti nespečnosti in nemiru, pri pomanjkanju energije in čustvenih težavah, previsokem krvnem tlaku, za izboljšanje koncentracije in spomina …

Znanstvene raziskave danes potrjujejo, kar je na vzhodu znano že stoletja - da je dihanje osnovni ključ do dobrega telesnega in duševnega počutja.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Zamisel o sreči je vtkana v temelje sodobne zahodne civilizacije. Vsi si želimo najti življenjsko srečo, živeti srečno, če to ni možno, pa vsaj v tihem zadovoljstvu. Obnašamo se, kot bi nam srečo nekdo obljubil, zdaj pa le še čakamo, da nam življenje to obljubo tudi izpolni.

Obljuba sreče do nas prihaja po različnih poteh. Zlasti mediji spodbujajo pojmovanje, po katerem se sreča skriva v ljubezni, bogastvu, zabavi … Včasih so nam srečo obljubljali starši: "Če boš hodil šolo in imel dobre ocene, bo vse v redu." Včasih srečo obljubljamo tudi svojim otrokom.

Drama pred koncem šolskega leta. Zdravja otrok ne ruši le covid-19, temveč tudi ukrepi za njegovo zajezitev.

Varnostna razdalja v obdobju, ko se socialne veščine šele razvijajo; učenje prek dvodimenzionalnega zaslona v razvojnem obdobju, ko bi se morali učiti z vsemi čutili; splošno pomanjkanje gibanja – vse to ima resne posledice za zdravje otrok.

Delna normalizacija šolanja in približevanje konca najnenavadnejšega šolskega leta vnovič majeta temelje zdravja otrok. Čeprav se starejšim nemara zdi, da pripravljanje na test ali izpit ni nekaj tako pomembnega, da bi lahko povzročilo neobvladljiv stres, drisko, neprespanost in druge neprijetnosti, je za otroke njihova težava največja na svetu.

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil.

Herpes je neprijetna nadloga. Večina med nami se je vsaj občasno že srečala z njim. Razen v redkih primerih posebno občutljivih ljudi, ko se bitka z njim lahko zavleče tudi v tedne, običajno izzveni v nekaj dneh. Kljub temu pa je v dnevih, ko se spopadamo z njim, pogosto razlog za slabo voljo in nesproščeno počutje, posebno v družbi. Dovolj razlogov torej imamo, da se je vredno potruditi in poiskati primerno rešitev za to težavo.

Herpes povzročajo virusi, v družini herpesov jih je kar nekaj. Najbolj znan je virus Herpes Simplex 1, ki ga običajno najdemo nad ustnicami in o katerem govorimo v nadaljevanju tega prispevka.

Kurkuma - zlata začimba, ki nam pomaga premagati vnetja v telesu
Kurkuma je zdravilna korenina, o kateri ste tudi v naši reviji lahko prebrali že veliko koristnega. Kurkuma deluje protivnetno in s tem učinkovito zmanjšuje tudi bolečine, ki so posledica različnih vnetnih procesov telesu.

Glavna aktivna sestavina je kurkumin, ki ga zaradi močnega protivnetnega delovanja vedno pogosteje najdemo tudi v različnih prehranskih dopolnilih in naravnih pripravkih za pomoč pri različnih težavah, povezanih z vnetji v telesu.

Naši predniki so zelo dobro vedeli, zakaj je pomemben trpotec. Z njim so med drugim celo zdravili ugrize kač, saj trpotec, kot vemo danes, zelo dobro razstruplja kri. Za današnji čas, ko nas obremenjujejo novi respiratorni virusi, pa je trpotec pomemben predvsem zato, ker čisti dihala.

Kot pri mnogih zeliščih, pa se tudi pri trpotcu pogoste zatakne, ko se vprašamo, kako ga uporabiti, da bo zares učinkovit.

Zdravje v občini 2021: Kaj kažejo podatki o našem zdravju pred pandemijo?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Podatki, ki kažejo stanje v obdobju pred pandemijo covida-19, so objavljeni na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si), v zavihku 2021.

Na NIJZ že šesto leto zapored na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljamo kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino, zbrani kazalniki pa omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v letošnji objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.

“Od vseh samoizpolnjujočih se prerokb v naši kulturi je prepričanje, da staranje pomeni pešanje in slabo zdravje, verjetno najsmrtonosnejša.”
Marilyn Ferguson

»Postaral si se,« je pri nas stavek, ki nas zaskrbi, v nekaterih družbah pa je to največji kompliment, ki ga lahko dobite. Zakaj si zahodnjaki starost predstavljamo kot nenehno pešanje, zakaj se utapljamo v stereotipih o staranju?

Po novem bodo pri nas presejalno odkrivali že 40 prirojenih bolezni, tudi spinalno mišično atrofijo, redko bolezen, za katero je zbolel tudi mali Kris.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da je v pripravi širitev programa presejanja novorojencev za odkrivanje redkih bolezni. Tako bodo na pediatrični kliniki po novem odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija (SMA), težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.

Piše: Anja Drašler v novih Misterijih, www.misteriji.si

Notranji zrak je do šestkrat bolj onesnažen kot zunanji
Prejšnjič smo zapisali, da je redno temeljito prezračevanje prostorov pomembno za zdravje. Da omejimo možnost okužbe v prostoru z več ljudmi, tako doma kot na delovnem mestu, tudi z novim koronavirusom, moramo na stežaj odpreti okno zjutraj za dvajset minut in vsako uro za deset minut.

A tako pozimi izgubljamo toploto, izpostavljeni smo prepihu, učinek je kratkotrajen. In še zebe nas. V celjskem MIK-u pa so razvili lokalni prezračevalni sistem MIKrovent. Za prezračevanje pri zaprtih oknih. V stanovanjih, hišah, pisarnah, bolnišnicah, domovih za ostarele, hotelskih sobah ...

Spletno orodje z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran www.pkmo.si/, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja. Spletno orodje deluje na način, da posameznik ali delodajalec izpolni vprašalnik in na podlagi tega dobi priporočila, ki bodo prilagojena njegovim delovnim pogojem.

Nasveti med drugim zajemajo ergonomske ukrepe, usmeritve za aktivne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sproščanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sindroma izgorelosti ter nespečnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustracijami in fotografijami.

Verjetno na to še pomislili niste.

Da, tudi med tuširanjem lahko delamo napake, ena povzroča celo mozoljčke na hrbtu.

Ti lahko nastanejo zaradi šamponov in balzamov za lase. Če si po uporabi izdelkov za lase hrbta ne speremo dovolj dobro, se lahko zamašijo pore. Rezultat so mozolji.

Za vse to lahko še izkoristite kavo.

1. Kot gnojilo
Če bi vašim lončnicam prišlo prav gnojilo, vam ni treba poseči po kemikalijah, saj lahko tudi kavno usedlino uporabite kot gnojilo. Vsebuje namreč kalcij, magnezij, fosfor in železo, ki podpirajo rast rastlin. Pazite: S tem „gnojilom“ ne pretiravajte, saj sicer ne boste dosegli želenega učinka. 

2. Kava za nevtralizacijo vonja
Kave, ki vam ostane v filtru, nikar ne zavrzite. Stresite jo v malo posodico in jo postaviti na kuhinjski pult, medtem ko kuhate. Kava bo nevtralizirala vonjave - tudi v hladilniku.

Nova študija razkriva, da je verjetnost za nastanek raka in težav s srcem večja pri tistih, ki se izogibajo ogljikovim hidratom.
Študija European Society of Cardiology je 11 let spremljala 25 tisoč ljudi in ugotovila, da je verjetnost za nastanek raka in težav s srcem večja pri tistih, ki se izogibajo ogljikovim hidratom. 

Prehranjevanje z malo ogljikovimi hidrati pa ima še več nezaželenih učinkov.