|  Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.
Pandemija koronavirusne bolezni je v marsičem spremenila naš odnos do bolezni in odzivanje nanje. S tem nimam v mislih le dogajanja na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in farmacevtskih korporacij. Kaj se dogaja pri ponudnikih naravnih zdravil? Jih je pandemija odrinila – ali postavila v ospredje? O tem smo povprašali Roberta Terčelja Schweizerja, direktorja Farmedice, podjetja, katerega poslanstvo je v tem, da Sloveniji že dvajset let zagotavlja dostop do svetovno priznanih registriranih naravnih zdravil.
Pandemija je v prvi vrsti okrepila zavedanje, da smo družbena bitja, da potrebujemo drug drugega. Čeprav je vsak od nas posameznik, smo srečni, kadar smo skupaj. Narava nas povezuje in nam veliko ponuja. Zavedanje o tem se krepi tudi med pandemijo – morda še posebno zdaj. Zato nas v tem času zanimajo recepti za pripravo naravnih izdelkov, nasveti za samopomoč in vse, kar nam lahko ponudi narava. Menim, da pandemija nekako uravnoteženo vpliva na ponudnike naravnih zdravil: tista za zdravljenje težav zaradi okužb dihal so v precejšnji »nemilosti«, saj tako nizke stopnje okužb z značilnimi virusi zimskega obdobja (respiratorni sincicijski virusi, rinovirusi in virusi gripe) ne pomnimo. Posledično je tudi daleč manj kašlja, zamašenih nosov in vnetih grl. Na drugi strani so zdaj v ospredju naravna zdravila za krepitev imunske odpornosti. Pod črto: posledice pandemije čutimo vsi.
Zdi se, da o nujnosti krepitve zdravja začenjajo razmišljati tudi tisti, ki so to doslej to prepuščali le zdravnikom in čarobnim tabletkam. Koronavirusna bolezen je najbolj prizadela ljudi, ki so že prej trpeli zaradi številnih zdravstvenih težav. Ali se to kaže tudi v obliki večje pripravljenosti za zdravljenje po naravni poti?
Vsekakor so vsi bolj pripravljeni prisluhniti nasvetom in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja narava. Čas pandemije je posebno obdobje: spremljajo ga strah, tesnoba in intenzivno iskanje vsega, kar bi lahko preprečilo okužbo ali nas vsaj ohranilo pri močeh. Kadar bolj prisluhnemo, tudi več slišimo – in narava nam ponuja veliko dobrih receptov, začenši z Voglovim ameriškim slamnikom. V tem času dobivamo številne dobre odzive na nasvete, povezane z naravnimi pristopi k zdravljenju. Včasih zadošča, da ljudem prisluhneš in jim pristno svetuješ. To morda še toliko bolj velja za zdajšnji čas. Odkrito besedo vedno cenijo.
Hiter razvoj zagotovo prinaša tudi neznana tveganja. Rastlinska zdravila so tozadevno veliko zanesljivejša, le da njihova promocija ni tako glasna. Kakšno je razmerje med varnostjo in učinkovitostjo naravnih zdravil?
To razmerje je zelo dobro in govori v prid uporabi rastlinskih zdravil. Seveda imajo tudi ta neželene učinke, vendar so ti praviloma v dobrem ravnovesju z zdravilnimi učinki. Zakaj? Ker sočasno delujejo na več oprijemališčih; tako denimo zdravilo Sinupret ne le redči gosto sluz v nosu in sinusih, temveč sočasno deluje protivnetno, to pa pomeni manj otekline v nosu in lažje dihanje. Torej gre za izredno dobro kombinacijo dveh ključnih učinkov pri zamašenem nosu in vnetih sinusih. Zanimivo je tudi zdravilo Rowatinex, namenjeno zdravljenju ledvičnih kamnov, saj sočasno zmanjšuje koncentracijo kalcijevih soli v urinu, poveča izločanje urina in omili boleče krče, če se kamen ali njegovi delci premikajo po sečevodu. Pri posameznih učinkih ni tako intenzivno kot sintezna zdravila, vendar njihova vsota prinese dober rezultat. Med zdravili za blage do zmerne revmatične težave velja omeniti hudičev krempeljc, ki ima zelo dober protivnetni učinek; švicarski revmatologi ga v obliki zdravila pogosto predpišejo kot prvi ukrep. Odlika tega zdravila je, da pacienti dobro prenašajo tudi dolgotrajno, večmesečno terapijo z njim, kar je pri protivnetno-protibolečinski terapiji nadvse pomembno. V Nemčiji ima tudi šentjanževka zelo velik, nemara celo največji delež med zdravili za samozdravljenje težav z depresijo.
Kakšna prihodnost čaka rastlinska zdravila?
Prepričan sem, da dobra. Na eni strani smo proizvajalci oziroma ponudniki s kakovostnim izborom rastlinskih zdravil. Marsikatero je že del mednarodnih zdravniških smernic za zdravljenje posameznih težav: že omenjeni Sinupret je denimo del uradnih evropskih rinoloških smernic za zdravljenje nahoda in vnetja sinusov. Tudi za številna druga registrirana naravna zdravila obstajajo zajetni dokazi o učinkovitosti, primerljivi s sinteznimi zdravili, hkrati pa prinašajo veliko manjša tveganja, zato jih tudi stroka vse bolj sprejema. Bolj ko bodo virusi ter bakterije kompleksni in »prebrisani«, bolj bomo cenili inteligenco narave, ki je sposobna inteligentnega delovanja tudi na področjih, na katerih sintezne učinkovine omagajo. Številne naravne učinkovine denimo delujejo tudi proti bakterijam, odpornim proti antibiotikom. Ker je po mnenju WHO prav odpornost bakterij proti antibiotikom eno od največjih zdravstvenih tveganj prihodnosti, bodo naravni pripravki toliko bolj prihajali v ospredje. Tudi pri virusih se je izkazalo, da so lahko naravne učinkovine, ki jih vsebujejo ameriški slamnik, sladki koren, ingver in bezeg, zelo učinkovita pomoč.
Na drugi strani so uporabniki vse bolj ozaveščeni; prisluhnejo, preverjajo in iščejo primerne rešitve za svoje težave. Prepričaš jih lahko le s kakovostjo in z učinkom.
Kateri bodo največji izzivi prihodnosti?
Zagotovo pridobivanje in ohranjanje zaupanja. To je največ, kar lahko damo ali prejmemo. Če smo se prepričali o učinkovitosti rastlinskega zdravila, mu zaupamo ter kot uporabniki podpiramo razvoj in raziskovanje novih rastlinskih zdravil. Za zdaj poznamo le peščico rastlinskih učinkovin – narava skriva še številne zanimive skrivnosti. Na drugi strani novi strokovni ter regulativni okviri pred proizvajalce in ponudnike postavljajo strožje zahteve, kar ne lajša razvoja novih zdravil oziroma kliničnega preizkušanja obstoječih. Namen je dober, pot pa ne vedno, kar se pozna v vsakdanjem življenju, saj le redko srečamo kako novo zdravilo rastlinskega izvora. Kljub temu sem optimist in verjamem, da bodo še prihajala. Če bomo na naravo gledali s Voglovimi očmi, jih bomo še naprej odkrivali – in prav je tako.
Sanja Lončar
Vir: zazdravje.net |
NE ZAMUDITE
