Vse več primerov sladkorne bolezni - številni bolniki prvih znakov ne prepoznajo

Število sladkornih bolnikov strmo narašča tako v Sloveniji kot drugod po svetu
Sladkorno bolezen ima po ocenah strokovnjakov vsak deseti Slovenec. Mnogo izmed njih za bolezen ne ve, saj ne prepoznajo prvih znakov – nediagnosticiranih naj bi bilo več kot 80 tisoč bolnikov. Stanje so dodatno poslabšali omejitveni ukrepi med epidemijo.

V Sloveniji je bilo leta 2019 več kot 43 odstotkov vseh smrti v starostni skupini pod 60 let povezanih s sladkorno boleznijo, s čimer se uvrščamo v sam evropski vrh. Sladkorno bolezen ima po ocenah strokovnjakov vsak deseti Slovenec. Več kot 130 tisoč odraslih v Sloveniji ima postavljeno diagnozo, poleg teh pa naj bi živelo še kakih 80 tisoč ljudi, pri katerih bolezen še ni bila odkrita, je za Televizijo Slovenija poročala Rajka Vignjević Pupovac.

Kot je pojasnil predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, številni bolniki za bolezen ne vedo, ker so znaki pri njih še tako blagi ali pa znakov ne prepoznajo. Specialistka interne medicine in pnevmologije Katarina Vukelič kot prve znake bolezni našteva pretirano žejo (in posledično pretirano odvajanje vode), slabo celjenje ran, glivična obolenja, okužbe sečil, pri ženskah tudi genitalne okužbe. "Za vsem tem se lahko skriva nediagnosticirana sladkorna bolezen," je opozorila.

Število sladkornih bolnikov po svetu strmo narašča. Leta 2019 jih je bilo več kot 460 milijonov, do leta 2045 bo po napovedih strokovnjakov sladkornih bolnikov kar 700 milijonov. "Leta 2045 bo sladkorno bolezen imelo nekaj manj kot 300 tisoč Slovencev. To je veliko število, ki se seveda pozna tudi na proračunu zdravstvene blagajne," je ob tem dejal Gratton.

Stanje dodatno poslabšala epidemija
V Sloveniji strokovnjaki opažajo, da je stanje sladkornih bolnikov poslabšala tudi epidemija covida-19. "Po podatkih, ki jih imamo na voljo, naj bi bila med epidemijo dva od treh sladkornih bolnikov manj dejavna, vsak tretji sladkorni bolnik pa je navedel nihanje krvnega sladkorja," je pojasnila Katarina Vukelič. 

"Manj gibanja med epidemijo, spremenjen življenjski slog, strah pred okužbo in tudi sama okužba. Moramo biti pozorno na to, da so sladkorni bolniki bolj dovzetni za okužbo s covidom-19," je naštela vzroke za negativni trend in dodala, da je na vse skupaj vplival tudi otežen dostop do zdravnika zaradi ukrepov za zajezitev epidemije.

Po njenih besedah narašča tudi število sladkornih bolnikov tipa 2, ki je večinoma povezana z nezdravim načinom življenja. "Včasih je bila stroga delitev na sladkorno bolezen tipa 1 pri mladih in sladkorno bolezen tipa 2 le pri starejših. Danes na žalost s čezmerno telesno težo, s sedečim načinom življenja, z manj gibanja, hitro hrano sladkorna bolezen prerašča v epidemijo tudi pri mlajših," je dejala.

Vir: rtvslo.si