Prava različnost, ki se med sabo dopolnjuje naredi vse bogate.
Pa ne bogate, da se ima mnogo pod palcem, ampak bogate v resnični skupnosti.
Ljubezen pravi, sem enaka, vendar ste vi različni.

Različni pa ste zato, da bi si eden drugemu darovali, edino s tem boste imeli vsi vse, tako ste narejeni.
Če pa se ne boste držali tega, pa se boste edem drugega izkoriščali in ropali.
Nikoli ne boste srečni, ko vas bodo večji izkoriščali, ko boste pa vi postali večji, boste vse to pozabili in sami postali taki.

Tudi vi ob omembi pralnih plenic najprej pomislite na bele kvadratne bombažne plenice, ki smo jih uporabljali še pred dvajsetimi leti? A pralne plenice so se do danes spremenile tako zelo, da z njimi nimajo skoraj nič več skupnega.

No, razen tega, da jih še vedno lahko peremo in iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi.

Čeprav se bodo biogoriva na dolgi rok verjetno bolje obnesla, strokovnjaki iz University of Nebraska-Lincoln ugotavljajo, da biogoriva v okolje sproščajo 7 % več emisij kot bencin in zato ne morejo spadati med manj škodljive in obnovljive vire.

Nedavna študija, ki so jo opravili raziskovalci iz University of Nebraska-Lincoln, je pokazala, da biogoriva, ki so narejena iz ostankov koruze, pri izgorevanju v ozračje sproščajo več škodljivih snovi kakor bencin. Sprva je sicer veljalo, da naj bi koruzni etanol v zrak izpuščal 22 % manj toplogrednih plinov kot bencin, nova raziskava pa je pokazala, da jih izpusti 7 % več.

Evropska komisija nagrado Evropski teden mobilnosti podeli mestu, ki predstavlja najboljši primer uporabe tedna mobilnosti za spremembe v smeri trajnostne mobilnosti.

Letos je nagrado prejela Mestna občina Ljubljana in tako postala edino evropsko mesto, ki je kar dvakrat prejelo prestižno nagrado: prvič za izvedbo ETM 2003, tokrat za ETM 2013. Za nagrado se je sicer letos potegovalo 30 mest iz 12 držav. Več..

Celostna prometna strategija (CPS) Maribora je nastala v letih 2012 in 2013 v okviru projekta »TRAMOB – izdelava načrta trajnostne mobilnosti v mestu in okolici« in je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mestni svet MO Maribor je dokument obravnaval in se z njim seznanil na seji decembra 2013.

Gre za dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter je bil izdelan v skladu s Smernicami za izdelavo Celostnih prometnih strategij Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor iz leta 2012.

Verjetno se boste strinjali z mano, da spomladi še posebej dobro dene vsak trenutek, ki ga preživimo v naravi. Zato smo se tudi mi odločili, da namesto rednega sestanka v pisarni tokrat s prostovoljci odidemo na izlet. In smo šli - prejšnji teden smo se odpravili na ogled naše zaenkrat edine delujoče vetrnice (zgrajena je namreč že druga, postavljena v Razdrtem, vendar še ni priključena v omrežje), za dobro počutje pa priplezali še na vrh Nanosa.

Veter je tudi sicer zaznamoval pretekle tedne, saj se je o njem veliko govorilo. Kako je z vetrnimi elektrarnami, koliko energije lahko iz vetra pridobimo? So vetrnice varne, se ptiči res zaletavajo vanje in kje jih sploh lahko postavljamo?

Mreža Let's do it je že konec 2012 začela načrtovati projekt Let's do it Mediterranean!, s pomočjo fundacije Anna Lindh pa je lani jeseni končno zaživel. Kulminacijo bo letos dosegel 10. in 11. maja po skoraj celotni obali našega skupnega morja. 

O težavah, ki jih povzročajo odpadki v morju smo pisali že večkrat, predvsem v povezavi s plastiko in lansko akcijo Čista obala 2013. Splet je poln ganljivo-groznih slik, kot je ta na desni in tudi že vemo, da otoki morske plastike obstajajo v vseh oceanih, ne samo v Pacifiku. Sredozemsko morje ni nobena izjema in je zaradi svoje lege in zaprtosti še bolj na udaru.

Potapljači, spremljevalci, gasilci in ribiči so čistili dno Ljubljanice med Špico in Zmajskim mostom.

Potapljači so, tako kot prejšnja leta, tudi letos iz vode povlekli veliko predmetov, med njimi največ koles, košev za smeti, stolov, palic in celo klopce. Prejšnja leta so na breg potegnili celo fotokopirni stroj. Vse najdbe so postavili na ogled na Čevljarskem mostu.

Danes, na svetovni dan zemlje, je društvo Planet Zemlja, podelilo 92 nazivov Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, 68 srebrnih Zelenih peres, 5 zlatih Zelenih peres in 8 priznanj Zemljo so nam posodili otroci.

Prireditve so se udeležili predsednik Republike Borut Pahor, minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo, dr. Zdenka Čebašek Travnik, Saša Einsiedler, Tinkara Kovač, Tin Vodopivec, Jadranka Juras, Raša Sraka, Manca Dremel, Zala Linea Rutar, prof. Nada Pavšer.

Nekoč sem mislila, da nas bo resnica osvobodila. Kot številni, ki jim je mar za okolje, sem leta mislila, da bodo informacije vodile do spremembe. Tako sem pisala poročila, pripravljala govore, celo pričala pred kongresom. Nekatere stvari so se res spremenile, na žalost pa se »velika slika« ni.

Dolgo časa nisem mogla razumeti zakaj. Zdaj pa sem spoznala, da ni tako zaradi tega, ker imamo premalo podatkov, načrtov ali strokovnjakov, ki bi nam povedali, da smo v težavah. Težava je preprosto v tem, da smo pozabili kaj je potrebno za spremembo.

Predstavniki globalne okoljevarstvene organizacije v Sloveniji prepoznavamo, da je novic o svetovni revoluciji na področju obnovljivih virov energije v slovenskih medijih zelo malo.

Podnebne spremembe so največje vprašanja človeštva v 21. stoletju, obnovljivi viri pa najbolj očitna rešitev, zato smo se odločili, da bomo slovensko medijsko in drugo zainteresirano javnost občasno (enkrat mesečno) obveščali o novostih na tem področju. Želimo si, da bi se tudi Slovenija pridružila Energetski [R]evoluciji, ker je to moralno nujno, ker so v tem ogromne priložnosti in ker se nam to splača.

Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC WGIII), ki je danes izšlo v Berlinu, kaže, da se je katastrofalnim podnebnim spremembam še možno izogniti, a le, če bomo hitro in trajno zmanjšali onesnaževanje ozračja.

Poročilo izpostavlja koristi povečane rabe okolju prijazne obnovljive energije in dolgoročno opuščanje umazanih fosilnih goriv. Strokovnjaki IPCC opozarjajo, da bodo za rešitev podnebne krize, poleg prenove energetskega sistema potrebne tudi druge rešitve. Potrebno bo povečevati učinkovitost rabe energije ter vlagati v boljše tehnologije na področju prometa in stavb.

Mestna občina Ljubljana bo letos maja pričela s prenovo Dunajske ceste, ki vključuje tudi širitev vpadnice z dodatnim voznim pasom za avtomobile. Ker žal ni na voljo nobenih konkretnih osnov s strani Mestne občine Ljubljana, ki bi jo lahko strokovno komentirali, želimo s tem pismom Mestno občino Ljubljana opozoriti in pozvati, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto Ljubljana zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa in bi tako z omenjenim ukrepom izničilo vse dosedanje uspehe.

Naj spomnimo, da je Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti dosegla ogromno in prvič v svoji zgodovini zvišuje delež potnikov mestnega potniškega prometa in zmanjšuje število voženj z avtomobili, npr. Dunajska cesta ima dnevno 1.550 avtomobilov manj (Delo, 7. 3. 2014). Nagrada Evropske unije za Evropski teden mobilnosti 2013, ki jo je prejela Mestna občina Ljubljana zaradi odvzema pasov avtomobilom na Slovenski cesti in prednostni obravnavi Ljubljanskega potniškega prometa, pešcev in kolesarjev, je prav tako pokazatelj ukrepanja na področju trajnostne mobilnosti v mestu.

O krizi je treba razmišljati v času blaginje in pripraviti scenarije, po katerih bi krizne situacije reševali, saj ob nastopu krizne situacije ni časa in prostora za iskanje kvalitetnih ukrepov.

Uvodoma želim poudariti, da se v SMS-Zelenih zavzemamo za trajno racionalno obnašanje države ter jasne in v naprej izdelane scenarije v primeru kriznih situacij.

Ne glede na to, pa je nesprejemljivo, da bi ceno za napake vladajočih struktur solidarno plačevali državljani. Vsaj do takrat ne, dokler se ne bo med vse tudi solidarno razdelilo premoženje posameznikov v švicarskih in ciprskih bankah ter premoženje, ki so ga v strahu pred rubežem nedotakljivi posamezniki panično prepisovali na druge družinske člane.

V okviru letošnje vseslovenske akcije Star papir za novo upanje 2014, ki nima le okoljevarstvenega namena, temveč tudi dobrodelnega, je v organizaciji Društva Ekologi brez meja in podjetja Dinos v soboto, 12. aprila 2014, v Ljubljani v BTC City, na prizorišču glavnega sponzorja akcije, potekal osrednji dogodek projekta Papirnati dan. Pridružili pa so se jim tudi drugje po državi: v Zavodu Artmar v Mariboru in v vseh enotah podjetja Dinos.

Na dogodku so razglasili tudi zmagovalni predlog natečaja, nominiran s strani Planinske zveze Slovenije, ki bo za odstranjevanje škode in nevarnosti na planinskih poteh prejela 40 % del sredstev od zbranega papirja. V akciji, ki poteka pod geslom Mi zbiramo!, lahko vsi še do konca aprila dodate svoj list k boljšemu svetu.

Na Svetovni dan vode, 22. marca, se je v Sloveniji začel tradicionalni mesec čistilnih akcij. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se tudi letos pridružijo pri čiščenju in urejanju našega okolja. Prav tako pa so še vedno možne prijave akcij v seznam čistilnih akcij.

Čistilne akcije, za katere so termini že znani , so navedene na skupnem seznamu čistilnih akcij: ebm.si/cistilne. Tako si lahko vsi, ki bi se jih radi udeležili, pogledajo, kje in kdaj se bodo akcije odvijale. Ostale pozivajo, da divja odlagališča prijavljajo v register divjih odlagališč. Do 22. aprila se bo odvilo še vsaj 50 čistilnih akcij širom Slovenije.

V nedeljo, 13. aprila, bo Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavil tretji del Petega poročila o oceni stanja, ki bo naslavljal možnosti blaženja podnebnih sprememb. Ob tej priložnosti bo s strokovnjaki IPCC možno izvesti intervjuje (v Berlinu ali na daljavo).

Podnebne spremembe so realne, tukaj in zdaj. Posledice že čutimo na vseh kontinentih in v ocenaih, brez ukrepanja pa se bodo samo še zaostrovale. Rešitve obstajajo, vendar se čas izteka. Za preprečitev katastrofalnih posledic je nujno takojšnje in trajno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Na podelitvi priznanj sodelujočim v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, ki ga tradicionalno organizira društvo Planet Zemlja ob svetovnem dnevu zemlje, bo potekala tudi razglasitev rezultatov projekta, ki poteka že od leta 2006. Gre za projekt Zemljo so nam posodili otroci, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo tudi letos počastil mlade s svojim obiskom.

Gre za projekt katerega cilj je mlade motivirati k raziskovanju svojega lokalnega okolja in v njem poiskati deležnike, ki so največ pripomogli k ohranjanju narave in varovanju okolja. Nominiranci so lahko posamezniki, ustanove, podjetja, zmagovalce pa komisija išče v kategorijah: zrak, voda, zemlja, osveščanje, najbolj aktivna šola, najboljša nominacija in absolutni zmagovalec.

Kite v parku SeaWorld obvladujejo s pomočjo psihoaktivnih zdravil, razkrivajo dokumenti.

Orke, ene glavnih atrakcij v SeaWorldu, naj bi nadzorovali tako, da jim dajejo benzodiazepin. Sodna bitka med zabaviščnim parkom SeaWorld in njihovim rivalom Marineland je razkrila uporabo zdravil, s katerimi nadzorujejo agresivno vedenje živali. Omamljanje živali je na sodišču potrdil nekdanji podpredsednik SeaWorlda Lanny Cornell.

Greenpeace v novem poročilu ocenjuje energetsko izbiro 19-ih internetnih podjetij

Podjetja Apple, Facebook in Google so zavzela vodilna mesta v vse večji skupini tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo za delovanje interneta na 100 % obnovljive vire energije (OVE). Medtem pa Amazon Web Services, gostitelj številnih priljubljenih internetnih storitev, ostaja v ozadju in svojo infrastrukturo še vedno napaja z energijo, ki onesnažuje okolje in prispeva k podnebnemu segrevanju.

Poročilo “Klikamo zeleno: Kako podjetja ustvarjajo zeleni internet,” [1] osvetljuje izjemno moč, ki jo imajo tehnološka podjetja bodisi pri spodbujanju revolucije OVE, bodisi pri priklenitvi novega digitalnega gospodarstva na stare, onesnažujoče vire energije. Tveganje je visoko: če bi bil internet država, bi bil namreč po električnih potrebah kar šesta največja država na svetu. Internetna industrija pa predvideva, da se bo količina internetnih podatkov med letoma 2012 in 2017 potrojila.

Medtem ko nas zunaj razveseljuje že čisto prava pomlad, podnebni znanstveniki razkrivajo nove zaskrbljujoče podatke o stanju našega podnebja. Izšel je namreč drugi del poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki z vso resnostjo opozarja, da smo na spopadanje z neizogibnimi posledicami podnebnih sprememb izredno nepripravljeni.

Nedavne spremembe podnebja so namreč že povzročile posledice na naravnem in človeškem sistemu, na vseh kontinentih in v vseh oceanih. Tako se temperatura zraka in oceanov veča, ledeniki se talijo, dviga se morska gladina. Po svetu se spreminjajo deževni vzorci, številne rastlinske in živalske vrste se selijo ter spreminjajo v svojem številu in obnašanju. V Evropi se spremembe kažejo predvsem kot intenzivnejši vročinski valovi ter kot obsežnejša in pogostejša poplavna in sušna obdobja.

Nevarne varčne žarnice

Kaj je treba storiti, ko se razbije kompaktna fluorescenčna (varčevalna z energijo) žarnice. Kar ni navedeno na embalaži!

· Odpreti okno in zapustiti sobo. Prezračevati sobo 15 minut.

· Zberite ostanke steklenih žarnic s pomočjo trdega, kompaktnega papirja ali lepenke (ne z golimi rokami, ker živo srebro z lahkoto prodre skozi kožo)

Evropski okoljski biro (EEP), Okoljski program Združenih narodov (UNEP) in partnerji projekta EJOLT, katerega del je tudi društvo Focus, predstavljamo interaktiven spletni zemljevid okoljskih konfliktov. Zemljevid, kjer je zabeleženih že skoraj 1000 primerov okoljskih konfliktov iz celotnega sveta, nekaj tudi iz Slovenije, omogoča iskanje in filtriranje po skoraj 100 področjih, kot tudi brskanje glede na surovino, podjetje ali vrsto konflikta.

Vse hujše pomanjkanje virov ter agresivnejši načini izkoriščanja le-teh ogrožajo lokalne skupnosti po svetu. V povprečju je vsak teden ubit en aktivist, ki se bojuje za okoljsko pravičnost in zaščito človekovih pravic. Obenem pa je ravno prekomerna potrošnja v razvitem svetu povod za to agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin.