Pred nekaj dnevi sem prejela klic ponudnika mobilnih storitev. Prijazno so mi razložili, da zdaj v akciji ponujajo cenejše pakete in pričeli smo se pogovarjati o spremembi. Ko seveda naletimo na obvezni pogoj: še brezhibno delujoči mobilni telefon moram zamenjati z novim, ki mi ga zaračunajo samo en evro. Sem zagovornica družbe brez odpadkov in krožnega gospodarstva. Zato je sledilo vprašanje: zakaj bi telefon morala zamenjati, če ta še vedno brezhibno deluje? Da so pogoji taki, so mi odgovorili in brez novega telefona ne morem dobiti tega paketa. Lahko pa drugega, dražjega. Da nov telefon za en evro lahko preprosto spravim v predal.

Pokrajina Madre de Dios leži na centralno - vzhodni strani Peruja ob meji z Brazilijo in sodi v gornje porečje Amazonke. Vode od tu tečejo preko skoraj celega najširšega dela južno ameriške celine. Madre de Dios velja za epicenter biološke raznovrstnosti. Na svetu obstaja približno 250.000 vrst rastlin, od katerih jih tam najdemo 60.000. Gozdove še vedno naseljujejo plemena domorodnih prebivalcev. Številna med njimi živijo v prostovoljni izolaciji.

Kot vemo, je Amazonija še edini obsežni deževni gozd planeta. Manj znano pa je, da velik del zdravil, ki jih uporablja sodobna medicina, temelji na recepturah domorodnih prebivalcev, ki so to znanje gradili tisočletja. A gozd, prebivalci in z njimi njihovo znanje, pospešeno izginjajo. V regiji Madre de Dios je vrsta legalnih in ilegalnih rudnikov zlata, ki se neprestano širijo: leta 1999 so obsegali 10.000 hektarjev, leta 2012 že 50.000. Junija letos so se (nelegalno seveda) razširili preko meja parka Amarakaeri.

Rudniki vsako leto v okolje nenadzorovano izpustijo med 30 in 40 tonami živega srebra, v telesih več kot 76 odstotkov prebivalcev regije je nad sprejemljivo mejo, onesnaženje pa se vztrajno širi nizvodno. Prinašajo še povečan obseg lova ter vrsto družbenih problemov kot so nasilje, prostitucija ter uporaba drog in alkohola.

Mobilni telefoni vsebujejo dragocene kovine in redke minerale. Vsak iPhone 5 recimo za 1,41 evrov zlata. Na globalnem trgu jih je 45 milijonov, za njihovo proizvodnjo potrebujemo 1.600.000 ton rude iz rudnikov pokrajine Madre de Dios. V eni toni odpadnih iPhone 5 telefonov je 324-krat več zlata kot v tej rudi. Poleg dragocenih kovin vsebujejo še majhne koncentracije redkih mineralov, ki jih danes recikliramo manj od enega odstotka. Ob tem pomislimo še na delo, energijo in druge naravne vire, kot je na primer voda, ki je bila uporabljena za izdelavo telefona ter emisije zaradi transporta materialov in končnega izdelka do uporabnika. Vse za to, da ga na koncu ponudnik mobilnih storitev proda v paketu za 1 evro in predlaga, naj ga spravim v predal, če ga pač ne potrebujem.

Odpadna električna in elektronska oprema je eden najhitreje rastočih odpadkovnih tokov v Evropski uniji in leta 2020 naj bi presegel 12 milijonov ton. Ker gre za nevarne odpadke, zakonodaja zahteva ločeno zbiranje, vključno z mobilnimi telefoni, ki jih lahko oddamo prodajalcu ob nakupu novega ali v najbližjem zbirnem centru. Četudi odmislimo, da številni mobilni telefoni končajo v predalih ali na drugih nepravih mestih, zgolj ločeno zbiranje in predelava ne rešujeta problema.

Velika količina teh odpadkov še vedno konča v deželah v razvoju, kjer na koncu pristanejo na neurejenih odlagališčih. Življenjska doba naprav je vedno krajša. Tudi zaradi načrtovane zastarelosti, ko nekateri proizvajalci vanje vgrajujejo dele, ki se kvarijo hitreje ali pa načrtujejo postopne korake razvoja tako, da naprave hitro tehnološko zastarajo. Za proizvodnjo novih potrebujemo vedno večje količine vhodnih materialov, ki so na globalnem trgu vedno dražji. 

Da bi problem lahko učinkovito rešili, morajo oblikovalci znova sesti za risalne mize. V svetu mobilnih telefonov so že nastale ideje o modularni zasnovi. V prihodnje jih bomo sestavljali kot lego kocke in jih prilagajali svojim osebnim potrebam. Zamenjane dele pa vrnili proizvajalcem. Novo zasnovo telefonov bodo nadgradili novi poslovni modeli. Recimo lizing, kjer proizvajalec ali dobavitelj uporabniku zagotavlja popravilo ali nadgradnjo zakupljene opreme. Tako bodo znova zainteresirani za izdelavo aparatov z daljšo življenjsko dobo, ki jih bo mogoče preprosto popravljati in vračanje materialov v tehnološke kroge bo tudi zanje postalo zanimivo. Takšni poslovni modeli niso primerni le za tehnološko zapletene izdelke, pač pa tudi za tako preproste kot so denimo kavbojke. Proizvajalec ima tako nižje stroške in predvidljivejše finančne tokove, uporabnik prijaznejšo storitev, planet pa manj težav z našim načinom življenja.

Ekologi brez meja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor v začetku novembra pripravljamo Konferenco o krožnem gospodarstvu, na kateri bodo sooblikovalci politik in podjetja, ki nove poslovne modele že prenašajo v prakso, predstavili priložnosti in izzive, ki jih takšen prehod prinaša. 

Piše: Erika Oblak

Vir: http://ebm.si/o/sl/