Kot ste lahko prebrali v enem od prejšnjih besedil, je bila Slovenija ena od zadnjih držav, ki je sprejela homeopatijo, ko gre za zdravje ljudi. 

Povsem drugačna je zgodba o homeopatskem reševanju težav z rastlinami. Že pred skoraj petdesetimi leti so društva za biodinamiko po vsej Sloveniji začela uporabljati potencirane pripravke proti škodljivcem. Ti sicer niso bili širše dostopni in v prodaji, vendar je skoraj tri tisoč članov različnih društev (toliko jih je leta 2015) metodo poznalo in jo tudi s pridom uporabljalo.

Do preboja agrohomeopatije je prišlo prav v letu 2014, ko so izrazito muhasta poletja, polži, miši, slabo vreme, suša in druge nevšečnosti tudi vrtičkarje in ekološke kmete prisilile v iskanje drugačnih rešitev. 

Na trgu se je pojavilo več ponudnikov homeopatskih pripravkov za poljščine in sadje. Začetno nezaupanje je hitro izginilo, ko so začeli o uspehih poročati tudi veliki pridelovalci zelenjave, sadjarji ter celo gostinci in trgovine, ki so ob pomoči homeopatskih pripravkov reševali težave z glodavci in muhami. Metoda je bila deležna tudi vse večjega števila neodvisnih raziskav, ki so potrdile, da so ti izdelki učinkoviti. HomeOGarden se je usmeril predvsem na vrtičkarje, Cora Agrohomeopatija pa je že vse od začetka stavila na razvoj široke palete izdelkov za zelo različne težave.

Zdaj, ko to pišemo, je večina pripravkov, ki se uporabljajo na vrtovih in ekoloških pridelovalnih površinah, izdelanih na osnovi homeopatije. In kar je še pomembnejše, iz leta v leto se zmanjšuje potreba po kurativnih pripravkih, saj vse več pridelovalcev razume, da je bolje krepiti zdravje zemlje in rastlin, kot pa se ubadati s posledicami.

K temu so zagotovo prispevali veliki napori, ki so jih različni predavatelji in avtorji že več desetletij vlagali v ozaveščanje ljudi o tem, da na zdravju prsti temelji tudi človekovo zdravje. Zelo dobro knjigo z naslovom Simfonija ravnovesja, ki govori prav o tej temi, sta napisali tudi naši svetovno priznani strokovnjakinji Majda Ortan in Miša Pušenjak.

Z enakim namenom, le da z drugimi metodami so se izboljševanja zdravja naših tal lotili tudi strokovnjaki za vermikulturo, ki so – predvsem po zaslugi prizadevanj uredništva Biobrazde ter raziskovalcev in avtorjev, zbranih okrog tega projekta – ljudem približali pomen in koristnost humusa, pravilnega kompostiranja in uporabe deževnikov. Leta 2020 jim je uspelo zbrati dovolj podpisov za predlog zakona o zaščiti deževnikov in mikroorganizmov v tleh. Po zaslugi tega zakona je bila skorajda čez noč prepovedana uporaba najmanj stotih kemičnih sredstev, ki so bila poprej v široki uporabi, globoko obdelovanje tal je zdaj zelo omejeno, kompostiranje pa je postalo obvezna norma za vsakega pridelovalca. Hvala vsem pionirjem, ki so vztrajali – in nam zapustili tla, ki so v veliko boljšem stanju kot na začetku 21. stoletja!

Vir: www.zazdravje.net