|  Ekologi brez meja so na Konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane. Poziv za odgovorno ravnanje s hrano v državi nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in vse, ki jim ni vseeno, kako ravnamo s hrano.
Vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes končna v odpadkih. Slovenija nujno potrebuje tudi jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 % do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje so pogoji za izpolnitev predlaganega cilja.
Udeleženci Konference o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji, ki je v organizaciji Ekologov brez meja potekala v prostorih ljudske kuhinje Pod strehco, iz vlade, trgovine, komunalnega gospodarstva, kmetijskih zadrug in nevladnih organizacij so izpostavili potrebo po združevanju in sodelovanju na tako pomembni temi, kot je zmanjševanje in preprečevanje odpadne hrane. V razpravi so podprli idejo o oblikovanju slovenske banke hrane, podpori lokalni proizvodnji hrane, izboljšanju kakovosti podatkov o količinah in izvoru zavržene hrane, oblikovanju e-platforme za obiranje viškov na poljih, krepitvi mreže socialnih trgovin in okrepljeni vlogi ombudsmana za varnost odnosov preskrbe s hrano.
»Ukrepati moramo tako, da najprej preprečimo nastajanje odpadne hrane, česar ne moremo preprečiti uporabimo za prehrano ljudi, nato za krmo živalim, dati prednost lokalnemu kompostiranju ter šele na koncu, ko smo storili vse našteto, dovoliti odstranjevanje, ki mora biti temu primerno drago, obdavčeno. S tem denarjem lahko spodbujamo inovacije in nova delovna mesta. Samo tako bomo vse akterje v živilsko predelovalni industriji, trgovini in lokalnih skupnostih spodbudili k ukrepanju,« je povedal Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela.
Ekologi brez meja so v deklaracijo zapisali vrsto zavez, s katerimi lahko predlagani cilj zmanjšanja količin tudi dosežemo. Predlagajo krepitev prostovoljnih zavez s strani gospodarskih družb v prehranski verigi, ki najbolje poznajo tehnološke in trženjske razloge za nastajanje hrane, ki konča v odpadkih. Potrebujemo izobraževanje in usposabljanje potrošnikov, da bodo s svojimi izbirami vplivali na odločitve trgovcev v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Okrepiti je treba komuniciranje med proizvajalci, predelovalci in trgovci z namenom zmanjšanja možnosti nastajanja odpadne hrane.
»Dosedanja razprava z akterji na področju delovanja proti zavrženi hrani je pokazala, da bi že z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so davčne olajšave, boljša informacijska infrastruktura in kampanje ozaveščanja hitro dosegli nižje količine zavržene hrane. Vodilo mora biti zaupanje in zdrava pamet, ne kratkovidnost in delovanje iz strahu, kaj vse gre lahko narobe,« je še poudarila Urša Zgojznik, predsednica Društva Ekologi brez meja.
Dodatne informacije:
(Foto: Tjaša Jenko, Fridizia - studio above the clouds) |
NE ZAMUDITE
