Norveška bo plačala še zadnjih sto milijonov dolarjev Braziliji in s tem celotno vsoto izplačil zaokrožila na milijardo dolarjev, s čimer želi nagraditi upad krčenja pragozda v porečju Amazonke.

Braziliji je uspelo več kot preseči cilj ohranjanja amazonskega pragozda, saj je stopnjo krčenja gozdnih površin zmanjšala za 75 odstotkov. S tem je tudi izpolnila pogoje dogovora za obdobje med letoma 2008 in 2015, ki je bil namenjen ohranjevanju tropskega gozda in zmanjševanju negativnih posledic za podnebne spremembe.

Od leta 2008 je tako Norveška v v brazilski Amazonski sklad vplačala 900 milijonov dolarjev, preostanek do milijarde dolarjev pa bo poravnala pred vrhom Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo decembra potekal v Parizu.

Po besedah norveškega ministra za okolje je Brazilija postala vzor za druge podobne nacionalne sklade.

Glavni donator
Z nafto in zemeljskim plinom bogata skandinavska država je največji finančni podpornik varovanja tropskega pragozda, ki velja za pljuča našega planeta, z njegovim krčenjem pa se pospešuje toplogredni učinek. Oslo s svojimi sredstvi sodeluje tudi pri ohranjanju gozdov v Indoneziji, Gvajani, Liberiji in Peruju.

"To je izjemen primer mednarodnega sodelovanja, ki ga potrebujemo za zagotovitev prihodnje vzdržnosti našega planeta," je v odzivu na dogovor Norveške in Brazilije dejal generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun.

Brazilske oblasti zagotavljajo, da se sredstva namenjajo za zmanjševanje krčenja gozdov, in predsednica Dilma Roussef zatrjuje, da hoče doseči ničelno stopnjo krčenja gozdov.

Lani je bilo že tretje leto zapored, ko smo bili na svetu priča zmanjševanju sečnje gozdov, a še vedno so izgubljene gozdne površine merile dvakratno ozemlje Portugalske.

Vir: rtvslo.si