|
(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Danes si videti ves nov.
(Tomaž:) Dobro opazuješ, stari. Za tole srajco in copate sem dal tako malo
keša, da se mi kar smeji. Človek bi rekel, da nisem plačal niti stroškov materiala.
Je pa res kul, da se da zadnje čase kupiti stvari po takšni ceni.
Videti je, da ti to zelo ugaja.
Kaj bi mi ne! Tako se da kar nekaj privarčevati. Če cvenka nimaš dosti, ti to
že kaj pomeni, ne?
Na kratek rok morda to celo drži, na dolg rok pa ne bi rekel.
Kako to misliš?
Kadar naletiš na kak neobičajen pojav, se je dobro vprašati, kakšen trik
se skriva za njim. In tule je skrit trik, ki ni prav nič razveseljiv.
Zdaj te pa res ne razumem. Malo razloži. Jaz bom pa medtem zehal, da bom
bolj odprte glave.
No, le zehaj. Blago, ki si ga kupil po tako smešni ceni, je bilo bržkone
narejeno na Kitajskem. Uporabljeni material ni najslabši, kakovost izdelave
pa verjetno ni ravno dobra. Hlače in copate boš verjetno kmalu vrgel v smeti,
saj boš razočaran nad kvaliteto, in pri tem se ne boš veliko sekiral, saj si
vse skupaj zelo poceni dobil. Je tako?
Mislim, da prav razmišljaš. In kaj je s tem narobe?
Življenjska doba teh izdelkov je zelo kratka, kar ima naslednje posledice:
material in energija za proizvodnjo tega blaga bosta (predčasno) vržena proč,
kar je škoda: energija (elektrika, nafta) je šla po nepotrebnem v nič, naravo
pa tako po nepotrebnem onesnažimo z neuporabnimi izdelki. In za povrh moraš
zopet investirati denar, da si kupiš drug izdelek, ki bi ti dlje časa služil.
Hm. Imaš prav. A kupil bom zopet takega, saj bi jih za ceno enega običajnega
dobil štiri ali pet.
In boš s tem zopet povzročil enake posledice. In ko se boš naveličal poceni
srajc in copat, boš naposled kupil blago z višjo kvaliteto, ki ti bo služilo
mnogo dlje in ga ne boš tako hitro zavrgel, saj bo imelo v tvojih očeh večjo
vrednost. Drži?
Zadel si stari. In kaj potem?
Razmišljajva naprej. Zavrgel boš torej štiri ali pet srajc, preden si boš
kupil eno, ki bo zdržala dalj časa. Koliko odpadkov si s tem ustvaril? Koliko
dobrih surovin energije je šlo v nič po nepotrebnem, saj bi z nekoliko kvalitetnejšim
pristopom blago lahko postalo mnogo bolj trajno.
Dobro, to ni najbolje, a zaradi odpadkov ni kake hude frke. Produciramo
jih tako ali tako. Za energijo pa se ne sekiram, naj se s tem ukvarjajo Kitajci.
Morda z odpadki še ni tako hudo, a ta problem se vse bolj zaostruje. Zaradi
po nepotrebnem porabljene energije pa vsi čutimo posledice – izpusti CO2, kot
veš, povzročajo kup negativnih učinkov - pregrevanje planeta, vremenske spremembe…
A ne želim ti brati levitov. Poglejva si raje drugo plat zgodbe.
Kaj ima še drugo plat?
In tretjo. Poglejva najprej drugo plat. Zavedati se moraš, da se vsako neetično
dejanje prej ali slej vrne k tistemu, ki ga je storil. S tem, ko si kupil poceni
blago, si ustvaril posel industrijalcu na Kitajskem. Ta izvaja posel s sramotno
nizkimi mezdami, nakaj deset tolajev na uro, in s tehnologijo, ki prekomerno
onesnažuje okolje. Z nakupom tega blaga podpiraš in vzpodbujaš takšno izkoriščanje
in onesnaževanje okolja. Tako lahko pričakuješ tudi širjenje proizvodnje in
naraščanje stisk delavcev. Kaj praviš k temu?
Reveži gor, reveži dol. Ali sem jaz kriv, da tako izkoriščajo svoj folk?
Če takšno blago kupuješ, podpiraš tudi način proizvodnje tega blaga z vsemi
socialnimi okoliščinami vred. Torej si na posreden način sokriv za to. Če bi
hotel delovati etično, bi tega ne podpiral, temveč obsodil in poskušal preprečiti
neustrezno ravnanje – najpreprosteje tako, da blaga ne bi kupil.
Okej, priznam. To res ni etično. A kako naj vem, da delavce tako izkoriščajo?
Kje na izdelku to piše?
To je tisti trik v ozadju nizke cene, o katerem sem ti govoril prej. Takoj
ti mora biti jasno, da nekaj smrdi. A pojdiva še k tretji plati zgodbe. Ta ti
bo najmanj všeč. Ko z nakupom poceni blaga podpreš razmah prodaje kitajskega
blaga, sprožiš plaz, ki bo najverjetneje doletel tudi tebe, gotovo pa tvoje
otroke in narod, ki mu pripadaš. Zaradi poceni delovne sile se, kot si že slišal
v zgodbah o globalizaciji, industrijska proizvodnja seli iz razvitega zahoda
na vzhod – tudi iz naše države. Zapirajo se vse mogoči obrati in tovarne, saj
s cenami ne morejo konkurirati poceni blagu z vzhoda. To pa pomeni izgubo delovnih
mest in brezposelnost.
Kaj hočeš reči, da bo zaradi mojega nakupa kitajske srajce prišlo do tega,
da bodo moji otroci brez službe?
Zaradi enega nakupa seveda ne, če pa bodo takšni nakupi splošen pojav, pa
prav gotovo. To je že sedaj realnost, ki jo na lastni koži občutijo delavci
v razvitih državah zahodne Evrope. Brezposelnost narašča, proizvodnja se seli
na vzhodno poloblo. Ob sedanjih trendih se zna zgoditi, da bo takšna politika
omogočila takšen razcvet Kitajske in drugih azijskih držav, da se bodo vloge
počasi, v nekaj desetletjih, zamenjale: govorili bomo o razvitem vzhodu in nerazvitem
zahodu.
Ej stari, zdaj si me pa dotolkel. Kaj se zgodi zaradi tako banalne zadeve,
kot je nakup poceni srajce! Veš kaj, obljubim ti, da bom kupoval samo še zahodno
ali pa domačo robo. Kitajci pa naj ostanejo kar tam, kjer so. Čakaj, morda pa
lahko srajco tudi vrnem nazaj, zdaj se skoraj ne opazi, da je že malo prešvicana…
Zoran Železnikar
www.prisluhni.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poceni_Nakup_Ni_Vedno_Dober
Domov |
|
Powered By GeekLog |