Zraslo je visoko drevo, s poševno senco,
ki je padala name in bližnji breg.
Toliko svetlobe je bilo v njem,
toliko vonjav so izpuhtevali sadeži
in toliko listov se je raztrosilo po zemlji,
da sem se zamislila od kod ta znamenja.

Dobro jutro Avrora!

V krošnji vidim kristale mnogih pomenov,
kožo mi je orosil dež z obredjem pomilostitve
vzrokov trpljenja in odpuščanja ukazom.
Dež se je zjokal nad negibnostjo korenin,
prepredenih z mrežami skrivnosti živega očesa
v nenaseljenih votlinah tišine gorečih križev.

Občutim sočutje ob zamirajočem počitku narave
in nekdaj bom tudi jaz legla v tesnobo njenega telesa,
med bolečino kamna, vode in človeške kože,
v bližino zvonov
in belih orošenih vencev,
raztegnjenih med nagrobne plošče,
ob okorne oporočne pisave imen
ob robovih vstajenja,
ki bodo medlo svetlikali spomine.

Mnogokrat vprašana vprašanja:

Uživam v Prem Rawatovem sporočilu. Kaj več lahko storim?

Naslednji korak je, da poglobiš svoje razumevanje njegovega sporočila. Publikacije in videokasete so na voljo, da ti pri tem pomagajo. Pri nekaterih, njihovo zanimanje zraste do te točke, ko se želijo naučiti tehnik, ki jih Prem Rawat ponuja za notranje osredotočenje.

Če me zanimajo te tehnike, ki jih Prem Rawat uči, da se povežem znotraj sebe, katera je naslednja stvar, ki jo lahko storim?

Obstaja določen čas za pripravo, ki je potreben. Sam proces priprave ni teoretičen z začetkom in zaključkom, ampak vključuje vsako osebo, da se sama odpravi na notranje potovanje in odkrivanje. Torej to kako dolgo traja priprava, se spreminja od osebe do osebe in dovoljuje ljudem, da se učijo in razvijajo z njihovo lastno hitrostjo.

Jezus in Satan:

glede na dejstvo, da imam Spoznanje srca, ki mi omogoča malo globje razumevanje svetih spisov, ti lahko glede zgoraj navedenega mirno lahko povem moje sledeče mnenje,
ti pa kakor ti drago, v to verjami ali pa ne, kakorkoli že:

Satan so po moje:
vse tiste misli in besede, ki so podkrepljene z dvomi in strahovi, da nekomu nekaj ne bo uspelo.
Več jih tako misli, večja je možnost, da tako res tudi bo.

Satan je zame:
tista "živalskost" v najslabšem pomenu besede, ki je v nas samih, ki nas tlači dol in nam preprečuje da bi se bolj veselili svojega življenja.
Lahko ji rečemo tudi ego v slabšalnem pomenu.

Obstajata dva Boga.
Eden, ki je ustvaril človeka in
drugi, ki ga je skozi religije ustvaril človek.
Tisti Bog, katerega je skozi religije ustvaril človek,
ne pozna onega Boga, ki je ustvaril človeka,
kot bi leva stran možganov, ki pozna vso logiko preteklosti, ne poznala desne strani, v kateri se skriva intuicija in modrost.

Tisti Bog, katerega je skozi religije ustvaril človek, se seveda nahaja zunaj njega, ima belo brado in sedi nekje na oblakih, je Bog, ki človeka kaznuje, v kolikor se le ta ne obnaša po Božji postavi,
kakor se tisti Bog, ki je ustvaril človeka manifestira izključno v njegovem zadovoljstvu, sreči in notranji izpolnjenosti in se ga ne da predstavljati, ker je en sam njegov občutek ljubezni in hvaležnosti, skratka oseben občutek, ali izkustvo.
Kakor obstajata dve notranji luči.
Tista, ki si je ne morem predstavljati, lahko jo le čutim in vidim in tista, katero si lahko zamislim in jo v svoji predstavi lahko seveda tudi vidim.

Prispevek naše mlade ustvarjalke Špele.

Lansko leto, v noči na 15. junij, sem imela čudovite sanje. To so bile sanje take vrste, zaradi katerih se zjutraj zbudiš ves radosten z mislijo nanje in napolnjen s pozitivno energijo. Takih sanj (in vznesenega občutka, ki ga dajejo) se spominjaš še leta s posebnim veseljem.

Sanje so bile sestavljene iz treh delov.

V prvem delu se vračam z avtom iz vasice, kjer sem bila rojena. Na koncu vasi ugledam studenec čiste vode, za katero takoj vem, da je zdravilna. Tega studenca prej na tem mestu ni bilo. Izvir studenca se nahaja na vrhu nizkega hribčka in z neverjetno močjo se voda razliva po njem navzdol.

V drugem delu sanj se odločim, da je zame napočil čas mističnih izkušenj in globokih duhovnih doživetij, da je prišel čas za čudeže in za to, da pomagam drugim, neznanim.

Mogoče si kdaj bral(a) to zgodbo, ali pa si jo samo nekje slišal(a), tako kot jaz.

Nek tip je sanjal, da se na določenem mestu, pod nekim določenim mostom nahaja nek skrit zaklad. Sanje je vzel zares, vzel lopato in odpotoval v ta kraj, na prav ta most, da odkoplje ta sanjani zaklad. Nerodno je bilo to, da je ta most bil zastražen. Po njem se je dan in noč sprehajala straža.

Tip z lopato se je kar odpravil k stražarju mostu in mu povedal svoje sanje. Stražar se je zarežal, se lopnil po čelu in mu odgovoril:«Če bi bil jaz tako neumen, kot si ti in upošteval vsak nasvet iz svojih sanj, bi jaz zdaj odšel v Prago k nekemu Jakobu Teriakovu in pod njegovim ognjiščem izkopal zaklad, ki se baje tam nahaja«.

Naš tip se je zahvalil stražarju za nasvet in odšel lepo domov, kjer je pod svojim ognjiščem izkopal skrinjo zlatnikov. Tipu je bilo ime Jakob Teriakov.

Tudi nama so se v življenju prav gotovo že ponujali zakladi, kdo ve koliko od teh, sva midva že spregledala.
Včasih moramo tako daleč, da bi izvedeli, da je to kar iščemo znotraj nas. Nekateri od nas ta glas srca upoštevamo, drugi ga kar naprej ignoriramo.

Zapomni si enkrat za vselej, da v tem času zdaj, mi nimamo ničesar za razčistiti med sabo. Niti nimaš ti kaj z mano, niti nimam jaz kaj s tabo, niti nima kdorkoli s komerkoli.
Vendar ima vsak od naju veliko za razčistit sam s sabo.

Res, vsak od nas ima pravico biti prijazen do sebe in do drugih.
V nasprotnem primeru dela vsem škodo, največjo sebi. S tem, da sem brez razloga negativen in se v medsebojnih odnosih negativno tudi odzivam, samo kažem na zelo nizko stopnjo svoje notranje svobode.

Tudi negativnost je samo beg od sebe, beg od svoje resnice.
Nekdo je nekoč izjavil, da delo osvobaja, o tem smo se učili tudi v šoli in kot papige ponavljali, da delo osvobaja.

Zelo jasno mi je, da je moj razum samo računalnik, ki deluje na ustaljene, podedovane ali pridobljene miselne programe. Recimo, če storim nekaj narobe, kar moja družba, moji starši ali moj partner običajno obsoja, se sproži moj »pre-loadan« programček imenovan krivda.

Možgančki začnejo pošiljati signalčke žlezam, ki začnejo spuščati iz sebe točno tiste hormončke, oziroma strupe, ki povzročijo mojo slabo voljo in moje slabo počutje.

Človek je bil od nekdaj pameten in se je hotel izogniti takim neprijetnostim, zato je lepo izumil sugestijo, avtogeni trening, razne relaksacije, mantre, itd., itd.

Zamisli si, da si poročen, imaš lepo ženo, dva lepa odraščajoča otroka, sina in hčer, lepo hišo z urejenim vrtom in krasen avto v svoji garaži.

Potem pa ti določenega dne, točno ob določeni uri pride tvoja žena in ti pove:
«Imela sem te rada, ko pa ti je posel pomenil vse več in jaz vse manj, sem si našla ljubimca s katerim te varam že zadnjih deset let«.
Ti pa ji mirno rečeš:
«Poglej draga, zame je bil vedno važnejši, moj odnos do tebe, kot tvoj do mene. Meni je s tabo bilo lepo, dal sem ti, kar sem ti lahko, želim ti, da si srečna s svojim ljubimcem.«

Potem pride tvoj sin in ti reče:
«Dragi oči, brez tvojega dovoljenja sem odpeljal tvojega ferrarija iz garaže in ga totalno razsul, ko me je odneslo s ceste.«
Ti pa mu mirno rečeš:
«Dragi sin, ta avto sem itak namenil tebi, tako, da si ga razsul samo sebi. Morda boš tistega, katerega boš kdaj zaslužil sam, bolj cenil«

Kako zanimiva je človeška narava.

Kljub temu, da vsak od naju dobro ve, da so tvoja ali moja pretirana pričakovanja pogreb najine ljubezni, kljub temu nenehno pričakujeva izpolnitev pričakovanj drug od drugega.
Pričakujeva jo od svojih staršev, otrok, prijateljev in znancev.
Rezultat mojih neizpolnjenih pričakovanj, so moja razočaranja.

Posebno so pričakovanja pogubna na poti notranjih spoznanj, ko bi vsak danes rad kar takoj doživel instant nebesa.

Prijateljica, ki še nima darila mojstrovega Samospoznanja, se je lani udeležila živega srečanja z mojstrom v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Opazovala je ljudi v dvorani in spremembe na njihovih zadovoljnih obrazih, med tem, ko so gledali in poslušali mojstra.

Ker je sama celo pomagala pri pripravah na prireditev, je pričakovala, da bo nekaj posebno lepega doživela tudi sama in ker se njena pričakovanja nekako niso ujemala z njenimi predstavami, ji je postalo celo tako hudo, da se je med predstavo šla zjokat ven.

Razložil sem ji, naj se zaradi tega ne sekira preveč, ker se je to zgodilo tudi meni in kdaj pa gdaj se zgodi vsakemu od nas.

Mojster mi na živem srečanju vedno postavi ogledalo, ki je vedno drugačno od mojih pričakovanj. Hvala bogu, da sem se tekom let naučil sprejeti vse, kar mi pride na notranjo pot in zgrabiti prav vsako priložnost, ki se mi ponuja za moj notranji razvoj.

Tokrat ti bom povedal zgodbo, ki jo igra pravi mojster s svojim učencem v zvezi z njegovimi pričakovanji.

Prijateljica, kateri se biološka ura, da bi kdaj imela svojega otroka izteka, mi je rekla, da bi se rada poročila. Vprašal sem jo zakaj, ona pa mi je odgovorila , da zato ker bi potem bila bolj srečna.

Jaz pa vem, da nobena sreča ne pozna niti bi, niti bo, vse kar pozna, je samo in izključno sedanjost, oziroma ta trenutek.

Sreča bi, ali bo je ena največjih iluzij, ali po domače prividov, ki čaka, da se bodo na odru našega življenja uresničile naše sanje, brez da bi za to, mi sploh kaj storili.

Naj torej razčlenim to nekaj, kar pogojuje medsebojno srečo.

Naj se vrnem iz brezčasnih božanskih tem, v temo zelo konkretnih medsebojnih partnerskih zvez. Glede na dejstvo, da že 55 let tlačim to ljubo zemljico, imam na tem področju, kar nekaj izkušenj in nisem glede tega prav noben svetnik. Naj ti jih nekaj opišem, vendar naj pred tem omenim, da je tvoje lastno izkustvo v teh zadevah vedno bilo in bo najboljše zate, kot je vsak zase najbolj odgovoren sam pred sabo in pred svetom.

Spomnim se, ko sem bil še mlad, mi je končno uspelo osvojiti določeno lepo modrooko dekle, pobeljenih las. Imela je čudovite prsi in lepe dolge noge. Res sem bil ponosen nanjo, saj so mi jo znanci in prijatelji, vsi po vrsti zavidali in me spraševali za recept, kako mi jo je uspelo osvojiti. Nerodno je bilo to, da ko sva se sprehajala po mestu, me od znancev in prijateljev takrat sploh nihče še opazil ni, ker so vsi, celo med mojim pogovorom z njimi, ves čas buljili samo vanjo.

Že skoraj cel mesec nisem bila pri Mirjani. O tem, kako napreduje njena bolezen, mi poroča njen mož Mile ali pa njena sestra Siola, ki je s krajšimi premori pri njej že več mesecev, že od oktobra. Zmenili pa smo se, da se oglasim pri njih v petek popoldne, da malo poklepetamo in da povem, kaj je novega v zvezi z celjenjem moje noge, ker sem bila dan prej na obisku pri kirurgu.

Kot smo se dogovorili po telefonu, ob polpetih odskakljam na berglah okrog vogla k sosedu. Pred njihovimi vrati me nepričakovano preseneti velika zaplata zaledenelega snega. Kaj pa sedaj? Zdi se mi popolnoma nemogoče premagati tako oviro, saj moja dodatna oprema v obliki bergel na zaledenelih površinah popolnoma odpove.

Od zmeraj sem misli, da bo moje življenje za javnost ostalo povsem anonimno in ko bom umrl, tega nihče ne bo niti opazil.
Potem me pa kar naenkrat poiščejo in vstopijo v moje življenje novinarji nekaterih revij kot Jana in nekaterih televizij, celo hrvaške televizije. Ko jim pojasnim, da je takih kot sem jaz pri njih na desetine in da to, kar jaz počnem ni nič posebnega, mi dajo malo mir, nato pa me ponovno pokličejo in prosijo, če lahko vseeno pridejo, ker oni hočejo prav mene.

Misel tedna: »Ni odvisno od tebe, če boš bogat, pač pa je odvisno od tebe, če boš srečen«. filozofa Epikteta, je približno tako modra kot tale: «Ni odvisno od tebe, ali boš šel levo, je pa odvisno od tebe ali boš šel desno«, ki poleg vsega še izključuje tretjo možnost smeri, da boš šel namreč naravnost.

Ta misel me je napeljala napisati tale kratek članek na to temo. Najprej glede na to, da imam darilo mojstrovega Samospoznanja lahko ponižno pripomnim, da je mnogo tako imenovanih modrih misli tudi na teletekstu CNN in razno raznih internetnih straneh zame butastih kot noč in daleč od modrosti.

Četudi si se pogovarjal(a) s samimi angeli, si
zapomni enkrat za vselej, da je ljubezen, ki je zakodirana v tvojem dihu, znotraj tvojega srca tista,
ki tebe in mene živi, ali kakorkoli želiš imenovati to čudovito brezmejno energijo, ki je tako prijazna, da tebi in meni omogoča obstoj zdaj, da nama omogoča, da lahko čutiva vsak sebe in istočasno drug drugega, da imava to čudovito božansko telo, posodo vseh čutenj in občutkov, za katerimi hrepenijo baje celo bogovi. Ljubezen.
Na prste ene roke, bi lahko prešteli tiste, pravi mojster, ki so sami brez pomoči učitelja sposobni dekodirati to skrivnostno kodo diha in srca.
Spomni se, če si doživel(a) kakšno travmo iz otroštva, je ta bila povezana s pomanjkanjem ljubezni in kako dolgo si jo nosil(a) znotraj sebe, ali jo še zmeraj nosiš?

Jaz, ki sem v svojem življenju veliko pretrpel, enostavno nisem mogel razumeti, da lahko obstajajo ljudje, ki v vsem svojem življenju niso imeli nobenih travm in trpljenj in da se te travme in trpljenja tudi danes nekako niti ne prijemljejo na te ljudi. Zakaj?

MIRJANA PRIPOVEDUJE

Ni res, da obstajajo štiri strani neba. Obstaja samo ena in ime ji je LJUBEZEN. Če bi bilo več te ljubezni v mojem življenju, če bi jo prepoznavala in znala in mogla darovati drugim, potem teh vrstic danes verjetno ne bi bilo. Ker bi znala prej oprostiti tistim, katerim bi bilo treba oprostiti (ali pa bilo oproščanje nepotrebno), znala bi pobožati, ko bi bil čas za božanje, poljubiti, kar bi potrebovalo mojega poljuba, z veseljem bi dala iz sebe drugim, kar bi potrebovali. A iz sebe lahko damo samo tisto, kar je v nas. Česar ni, ne moremo poklanjati dalje.

V cerkvenem koledarju so na leto štirje kvatrni tedni, takrat je zapovedan post. Prvi kvatrni teden je takoj po pustu, drugi je ob binkoštih, tretji v septembru in četrti pred božičem.

Kvatrni večeri in noči so bili od nekdaj polni skrivnosti, saj so imela takrat vsa zla bitja največjo moč – od vragov, čarovnic, vedomcev, štrig do pehte babe.

5. januar se je imenoval včasih tudi Pernahte. To je bila stara poganska baba, ki so jo poznali v gornjesavskih vaseh. Vaški fantje so se našemili v Pehtro, hodili po vasi in strašili otroke, da jih bo Pehtra baba ujela in z leskovo šibo 'po rit natreskova'. Leska je veljala med ljudmi poleg lipe, breze, hrasta, vrbe in jablane za drevesa, v katerih se nahaja dobri lesni duh. Ta je zaščitnik človekove sreče. Ljudje so dobrega lesnega duha vedno lahko poklicali na pomoč s tem, da so potrkali na les, ga tako prebudili in ga zaprosili za ohranitev zdravja ali kako drugo vrednoto.