Četudi si se pogovarjal(a) s samimi angeli, si
zapomni enkrat za vselej, da je ljubezen, ki je zakodirana v tvojem dihu, znotraj tvojega srca tista,
ki tebe in mene živi, ali kakorkoli želiš imenovati to čudovito brezmejno energijo, ki je tako prijazna, da tebi in meni omogoča obstoj zdaj, da nama omogoča, da lahko čutiva vsak sebe in istočasno drug drugega, da imava to čudovito božansko telo, posodo vseh čutenj in občutkov, za katerimi hrepenijo baje celo bogovi. Ljubezen.
Na prste ene roke, bi lahko prešteli tiste, pravi mojster, ki so sami brez pomoči učitelja sposobni dekodirati to skrivnostno kodo diha in srca.
Spomni se, če si doživel(a) kakšno travmo iz otroštva, je ta bila povezana s pomanjkanjem ljubezni in kako dolgo si jo nosil(a) znotraj sebe, ali jo še zmeraj nosiš?
Jaz, ki sem v svojem življenju veliko pretrpel, enostavno nisem mogel razumeti, da lahko obstajajo ljudje, ki v vsem svojem življenju niso imeli nobenih travm in trpljenj in da se te travme in trpljenja tudi danes nekako niti ne prijemljejo na te ljudi. Zakaj?
Od rojstva naprej so živeli v izobilju ljubezni, kar se jim odraža na njihovih sproščenih obrazih.
Kakor so oči zrcala naših duš, tako so poteze našega obraza zemljevid našega značaja. Bolj ko človek živi v laži, bolj je prazen in zguban. Preprosto.
Pesmice, ki vzpodbujajo takšen vzorec vedenja, kot so:
« Laži, laži mi…« ali: »Tell me lies, tell me sweetly lies…« vodijo samo v trpljenje tistega, ki temu sledi.
Spomnim se, da je nekdo vprašal mojstra, zakaj je toliko učencev mojstra, moralo tako veliko pretrpeti v svojem življenju.
Odgovor je bil zelo preprost:«Če ne bi trpeli, ne bi iskali in če ne bi iskali, ne bi našli mene in če ne bi našli mene, ne bi našli izhoda iz svojega trpljenja.«
Naj se vrnem na uvod. Poglejmo v naravo in vidimo, da vse divje ali domače živali, brezpogojno ljubijo svoje mladiče, kako jim nesebično pomagajo in jih pripravljajo v življenje, kako se neverjetno veselijo življenja. Obstaja riba, ki čuva svoj naraščaj pred sovražniki, celo v svojih ustih. Lahko bi jih mirno pojedla, saj je to njena osnovna hrana, a jih ne, ko nevarnost mine, jih spet lepo spusti ven.
Vsa živa bitja, ki jih je ustvarila narava, od virusov, preko bakterij, ljudi, itd, čutijo ljubezen in živijo od ljubezni, ker ljubezen je zmožnost prepoznavanja in čutenja svetlobe, ( in še mnogo, mnogo drugega:) seveda znotraj sebe.
Verjetno tudi že mnogo prej, ampak
v nacistični Nemčiji, je nekdo prišel na idejo, da je treba otroke čimprej ločiti od staršev posebej tiste, ki naj bi služili državi kot vojaki, ali policaji in to se je ponavljalo naprej v Rusiji, Kambodži in se še naprej danes dogaja v Kitajski, Severni Koreji in še marsikje. Ti otroci, ki so gor zrasli brez ljubezni svojih staršev, so postali najbolj okrutni uničevalci človeštva, ki so pobili na milijone in milijone ljudi, verjetno brez vsakršne slabe vesti.
Po televiziji sem gledal neko dokumentarno oddajo o ljudeh, ki so bili spočeti s pomočjo neznanih darovalcev semenčic. Bili so deležni ljubezni svoje matere, kako pa so cela življenja iskali svoje morebitne očete, ali vsaj sledi za njimi in kakšna travma je bila za njih, da jim ni bilo dano, da bi jih prepoznali.
Večina znanstvenikov, ki se ukvarja z genet«ss«ko in še marsikatero tehnologijo je danes zame kopica navadnih ambicioznih telebanov, da ne rečem še kaj mnogo slabšega, ki si želijo samo čimveč denarja in slave in ki bi na vsak način nekako s svojim imenom radi prišli v zgodovino človeštva.
Zelo dobro se spomnimo, ko so se genski manipulatorji v svojih brihtnih buticah odločili križati pridno majhno južno ameriško čebelo z leno a veliko afriško. Njihov cilj je bil ustvariti pridno veliko čebelo, ki bo dajala veliko medu, da bo večji dobiček. Iz te kombinacije pa je nastala ubijalska čebela, ki na svojem pohodu, takrat ko se seli, ubija vse živo na kar takrat naleti, in ki je nikakor ne morejo več iztrebiti. Postala je močnejša od vseh svojih naravnih sovražnikov. Prav tako je z virusom HIV, ki se je razvil šele v idealnih pogojih v plazmi afriških darovalcev krvi in razvil neverjetne sposobnosti, razbijanja celic in prilagajanja novim in novim zdravilom. Tudi bakterije, ki so nekoč umirale za »penicilinsko« boleznijo, se danes z njim lahko veselo »prehranjujejo«.
In vendar obstajajo ljudje, ki so čudežno premagali AIDS z neizmernim občutkom ljubezni in zaupanja vase. Že pred mnogimi leti sem slišal od nekega Kitajca, profesorja raznih znanosti, kako poteka presnova celice. Nekako tako kot vreme.
Potrebni so celični oblaki, električno in magnetno polje celična strela, in grom, in presnova se zgodi. V kakšni neverjetni usklajenosti potekajo ti medcelični procesi znotraj nas vsak trenutek, si težko predstavljamo. (Utripajoče notranje vesolje)
Torej Kitajci so v teh genetskih raziskavah in poizkusih daleč pred ostalim svetom in če bo kdo prvi uspešno naredil človeškega zdravega klona, bodo to prav gotovo oni.
In ko bo prišlo tako daleč, da bodo sposobni razviti takega klona izven maternice, ki bo brez znanih staršev, se bo zgodilo točno isto, kot se je zgodilo pri zgoraj omenjenih čebelah. Prvo, kar bodo storili je to, da bodo poizkušali uničiti tistega, ki jih je ustvaril in to na tak način, da ljudje tega niti ne bodo opazili. Kljubovati nekomu, ki je mnogo pametnejši, močnejši, sposoben hitrega prilagajanja razmeram ni mogoče.
Moj mojster je v nekem govoru dejal, da so bili pred nami civilizacije, ki so bile na mnogo višjem tehnološkem nivoju, kot smo danes mi, a so izginile brez sledu in da bo morda naslednja najinteligentnejša vrsta, ki bo ostala na obličju te zemlje ščurek.
Ali se tebi, ki si privrženec kloniranja, morda sanja zakaj?
In še dve pesmi, ki sem ju na to temo že pred nekaj leti napisal :)
ZNANJENA DUŠA
ČLOVEK SE UKVARJA S TOLIKIMI STVARMI,
A SE NIKOLI NE VPRAŠA ZAKAJ MU SVETLOBA
ZNOTRAJ CELIC VSE BOLJ UGAŠA IN VSE BOLJ TEMNI,
ZAKAJ NI SPOSOBEN LOČITI, SRCA SEMENSKIH NITI,
OD SVOJIH STALNO SPREMINJAJOČIH SE MISELNIH SMETI.
ON NIMA ČASA, MENI SE SMEJI,
KO MU PRAVIM SPOZNAJ, ŽIVLJENSKO SILO ZDAJ,
ZDAJ POIŠČI ČUVARJA NOTRANJE LUČI,
MOJSTRA STARODAVNE, NESMRTNE VEDNOSTI,
ZDAJ, NE POTEM, KER POTEM BO DRUG ČAS
IN DRUG PLANET IN BOG VE KJE BOŠ TI, ČE SPLOH KJE,
TAKRAT UJET.
Stojan Svet
Cloning
A quarter of century ago
I asked some “friendly” doctor
about human inner light and he said:
“ There is no inner light you idiot”!
Now scientists know about
the cell’s electro magnetic field
and the light effect pulsing.
But they don’t know nothing,
about those lights within the light,
those different shapes and sounds,
that change in a millionth of the second
and most of all, why is this light so
nicely programmed, to leave that cell.
All is in vain until they discover,
this breath is their greatest friend,
but will they ever know,
cloning is even worse,
that implanting some of the darkest *censored*ing rap,
into the light of my sweetest Beethoven?
After all, we’re all love’s musicians, aren’t we?
Četudi si se pogovarjal(a) s samimi angeli, si
Zelo dobro se spomnimo, ko so se genski manipulatorji v svojih brihtnih buticah odločili križati pridno majhno južno ameriško čebelo z leno a veliko afriško. Njihov cilj je bil ustvariti pridno veliko čebelo, ki bo dajala veliko medu, da bo večji dobiček. Iz te kombinacije pa je nastala ubijalska čebela, ki na svojem pohodu, takrat ko se seli, ubija vse živo na kar takrat naleti, in ki je nikakor ne morejo več iztrebiti. Postala je močnejša od vseh svojih naravnih sovražnikov. Prav tako je z virusom HIV, ki se je razvil šele v idealnih pogojih v plazmi afriških darovalcev krvi in razvil neverjetne sposobnosti, razbijanja celic in prilagajanja novim in novim zdravilom. Tudi bakterije, ki so nekoč umirale za »penicilinsko« boleznijo, se danes z njim lahko veselo »prehranjujejo«. 
