V cerkvenem koledarju so na leto štirje kvatrni tedni, takrat je zapovedan post. Prvi kvatrni teden je takoj po pustu, drugi je ob binkoštih, tretji v septembru in četrti pred božičem.
Kvatrni večeri in noči so bili od nekdaj polni skrivnosti, saj so imela takrat vsa zla bitja največjo moč – od vragov, čarovnic, vedomcev, štrig do pehte babe.
5. januar se je imenoval včasih tudi Pernahte. To je bila stara poganska baba, ki so jo poznali v gornjesavskih vaseh. Vaški fantje so se našemili v Pehtro, hodili po vasi in strašili otroke, da jih bo Pehtra baba ujela in z leskovo šibo 'po rit natreskova'. Leska je veljala med ljudmi poleg lipe, breze, hrasta, vrbe in jablane za drevesa, v katerih se nahaja dobri lesni duh. Ta je zaščitnik človekove sreče. Ljudje so dobrega lesnega duha vedno lahko poklicali na pomoč s tem, da so potrkali na les, ga tako prebudili in ga zaprosili za ohranitev zdravja ali kako drugo vrednoto.
Pehtra baba že od nekdaj kuha babje pšeno – drobne ledene kroglice. Ta oseba, ki izvira še iz indoevropske bajeslovne dediščine in jo poznajo pod različnimi imeni vsi narodi Evrope, ima pri nas več imen: Pehta, Pehtra, Torka, Kvatrna baba, Kvatrnica, Zlata baba. Predstavlja starko Zimo in je prava podoba zime – dobra in hudobna. Dobra je, ker s snegom prekrije polja, da lahko počivajo. Huda pa je zaradi mraza, lakote in teme. Pehtra baba je strašila z burklami, na njih pa je imela privezano klobaso. Grozila je, da bo v velikem košu, ki ga je nosila na rami, odnašala otroke, v resnici pa je iz tega koša otrokom delila orehe in repo.
Pehtra še dandanes v gorskih votlinah kuha babje pšeno – ledena zrnca – in jih v mrzlih zimskih dneh trosi po gorah in dolinah.
V cerkvenem koledarju so na leto štirje kvatrni tedni, takrat je zapovedan post. Prvi kvatrni teden je takoj po pustu, drugi je ob binkoštih, tretji v septembru in četrti pred božičem.
