NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  • ponedeljek 08-jun
  • E-knjige Biblos za vse!

  • torek 09-jun
  • Likovna delavnica z naslovom DREVO

  • sreda 10-jun
  • 30.000 brezplačnih filmov na MKLJ Kanopy

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Osebna disciplina Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 28. marec 2004 @ 06:30 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeKje si?
    Se mi boš oglasil in pokazal? Ne, dobro, potem pa ne. Pa naj bo spet po tvoje. Daj no, prosim, vsaj znak mi pošlji, vsaj nekaj, da bom razumela, zakaj, zakaj, zakaj,….

    Sem kot majhen otrok, ki sprašuje in želi vedeti vse, pa čeprav starši ne znajo vedno razložiti na način, ki bi ga otrok razumel in se sprijaznil z razlago. Želim vedeti zakaj se vse to dogaja. Želim vedeti kaj moram delati, kako moram živeti, kam moram iti, kaj narediti. Vodi me prosim o Bog, po poteh, da bom spoznala, da je zame to prav in nujno potrebno. Pokaži mi, ker povedati mi ne moreš, kaj moram narediti, da bo prav. Namigni mi prosim, na kaj naj čakam in kaj lahko naredim sedaj, ta trenutek. Prišepni mi, kdaj naj delujem in kdaj mirujem.

    Beri dalje (473 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.29.04 @ 23:04 z arlena 
    | More

    Kdo je kriv? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 28. marec 2004 @ 06:21 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeJe pa res, fino sede, če lahko obtožiš, okriviš nekaj ali nekoga, ki ni ti. A ni fajn, ko rečeš...ne, ne..nisem jaz kriv...ego je kriv...jaz sem ja dobra duša, pošten, priden...ampak ta kurba, ta ego, ta me jebe. On je vsega kriv. Halo.

    To je beg, beg pred odgovornostjo, beg pred spoznanjem, beg pred samim seboj. Če sem dvoličen, sem dvoličen jaz, če lažem, lažem jaz, če varam, varam jaz, če sem nevoščljiv, sem nevoščljiv jaz, če sem nestrpen, sem nestrpen jaz, če sem pohlepen, sem pohlepen jaz, in to so moje slabe lastnosti, samo moje in jaz in samo jaz bom z delom na sebi te moje slabe lastnosti lahko spremenil in popravil in odpravil.

    Dokler tega ne storim, nisem dober, dober kot celota in ne morem reči, da sem sicer kot poba dobra duša, ki ga malček jebe ego. Beg v neko razdvojenost na en pokvarjen ego, na ničevost čustev, na umazane misli, na maloumen um, na gnilost in minljivost telesa in na eno čisto dušo, ki je čisto aut od vsega prej opisanega in s katero se v našem begu pred odgovornostjo takooo radi poistovetimo, je laganje samemu sebi, metanje peska v oči sebi...je jebanje sebe.


    en_bk

    8 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.29.04 @ 18:03 z Anonymous 
    | More

    Vstajenje 3 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 27. marec 2004 @ 06:55 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Pot v vstajenje je pot do Boga in je izrazito osebno in globoko iskanje.

    Z veliko začetnico napisan Bog je tisti najbolj ljubezniv in dobrohoten bog, ki ne postavlja nobenih pogojev. Ki vsevprek dovoljuje in sprejema in s svojo milostjo in blagoslovi spremlja vse naše korake. Enako odprto in z nasmehom nas gleda, ko smo veseli, vzhičeni in navdihnjeni ali ko jočemo, smo razočarani in obupani.

    Bog je z nami, ko dajemo, se odprti smehljamo, delamo in hitimo ali ko zaprti obstanemo v svojem »prav«, smo v vlogi žrtve ali nad drugimi uveljavljamo (kakršnokoli) moč (že mislimo, da imamo).

    Blagoslavlja nas, ko smo v svojih viških ali ko se vlečemo po dnu, ko doživljamo svojo Svetlobo ali svoje sence, ko mlaskamo v okusu svoje božanskosti ali vztrajamo v svojih zelo človeških vlogah.


    Beri dalje (1.780 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.30.04 @ 00:32 z Anonymous 
    | More

    Zgodba o energiji, imenovani reiki (2/3) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 27. marec 2004 @ 06:22 CET
    Uporabnik: edmond c.

    * Zgodbe iz sebe

    Pomanjkanje razumevanja in iluzije

    Predstave o Reikiju spodaj so dejanske in resnične in pripadajo ljudem, katere sem imel priložnost spoznati na internetu in osebno v 8+ letih poučevanja in uporabe Reikija.

    Energija Reiki je, po mojem osebnem mnenju in izkušnjah sama po sebi absolutno pozitivna stvar, le naše projekcije nanjo in o njej niso... Ob branju komentarjev spodaj imejte prosim v mislih, da so to le moje izkušnje in pogledi na obravnavano tematiko, in kot taki so ali pa niso pravilni...

    Komentarje sem napisal z enim samim namenom: demistifikacija reikija.
    Na trenutke so komentarji nekako ostri in sarkastični, pa tudi duhoviti. Upam, da vam bodo te misli približale energijo, imenovano reiki in da jo boste pričeli uporabljati tudi v svojem življenju in družini.

    Vsekakor vas vabim, da napisano postavite na precizno tehtnico uma in srca in sami zaključite kaj je res in kaj ni…na podlagi svojih lastnih izkušenj.


    Beri dalje (1.673 besed) 12 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.02.04 @ 23:56 z Anonymous 
    | More

    Ali veš, kakšen je bog... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 26. marec 2004 @ 06:38 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeV soboto, 6. decembra, sem na terasi opazil metulja, rjavega z rdečimi pikami. Sedel je na ograjo na vrtu in razprostrl krila. Poklical sem ženo, sam pa skočil po fotoaparat. Slikal sem ga, dvakrat. Oba z ženo sva ga opazovala z začudenjem, z občudovanjem. Ko sva se za trenutek spogledala, je kratkomalo izginil.

    V nedeljo, 7. decembra ob pol desetih zjutraj, ko sem vstal (če ne bi hodil v službo, ne bi vedel, da sončni vzhod sploh obstaja), sem hotel zapreti spalnično okno. Pol metra od okna, na veji forzicije, sem zagledal siničko, drobceno. Obrnjena je bila k oknu in ni odletela, nasprotno...zapela je...in pela hja..deset sekund zagotovo. Potem je odletela...jaz pa sem stal tam s polnim srcem nečesa čudovitega.

    Vsak dan malo pred sedmo zjutraj grem v službo čez kokrški most pri pošti. Tam nekje konec marca, začetek aprila, se moja pot podaljša za nekaj minut. Na mostu se ustavim in s pogledom v kanjon Kokre uživam v poslušanju ptičjega koncerta, ki doni mogočneje in lepše in bolj ubrano kot hm...Pink Floydi?, simfoniki s Sidartho?, Avseniki?...kar je komu ljubo.

    Beri dalje (224 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.28.04 @ 10:38 z Anonymous 
    | More

    O varanju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 24. marec 2004 @ 09:32 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe




    Baje je partnerstvo zveza dveh individuumov preko niti, ki se imenujejo..hm...zaupanje, ljubezen, iskrenost, spoštovanje, zvestoba.....? Če so te niti resnične, potem do njihovega trganja s strani enega ali drugega ne bo prišlo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se svoboda ne bo izkoriščala. Če so te niti le iluzija, je iluzija tudi partnerstvo samo in omejevanje svobode ni potrebno, ker se bo svoboda v vsakem primeru izkoriščala.


    en_bk

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.26.04 @ 13:37 z Anonymous 
    | More

    Sami izberemo dan Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 24. marec 2004 @ 06:08 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe Sami izberemo srečen ali nesrečen dan, srečen ali nesrečen trenutek, saj smo sami kreatorji svojega življenja. Sami se odločimo, sami razmišljamo in sami delujemo. Pri tem potrebujemo samo božjo pomoč in spodbudo, da zmoremo in delujemo na pravi način. Potrebujemo vodstvo, da se ne izgubimo in da ne izgubljamo dragocenega časa z iskanjem ter zadrževanjem pri nepomembnih stvareh. Saj sami ne vemo, kaj je tisti trenutek, ki se odločamo, najbolj pomembno, če se pa vprašamo, prisluhnemo in ubogamo, pomeni, da zaupamo.

    Misli usmerimo v sebe, na sebe in glede sebe, potem nas zunanje okoliščine ne morejo motiti, saj jih ne zaznamo in jim ne dajemo moč. Ne moremo biti pretirano navdušeni, niti pretirano žalostni. Lahko smo le uravnoteženo radostni, kar pa pomeni izbrati srednjo pot, brez nihanja in stresnih dražljajev, ki bi se nam lahko pojavili v glavi.

    Beri dalje (448 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zgodba o sliki Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 23. marec 2004 @ 06:41 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe Bila sem na obisku. Na stenah so visele slike, ki jih je naslikala moja teta. Sliko "Tihožitje", ki spada med posmrtno življenjsko umetniško zapuščino moje tete, je prikril podolgovat masten madež, ki je kakor velika posušena solza zdrsel po steklu in se ob robu slike zgostil v večjo packo, ki je kazala na premalo razvit čut etične odgovornosti za tetino umetniško dediščino.

    Slika se je pod steklom ohranila v vsej hermetičnosti nepoškodovano. Vendar le nekaj kapelj vode bi bilo dovolj, dai bi omehčalo trdoto nedeljskega dremeža. Kaplja vode v mojih očeh mi je omehčala roko. Prijela sem za krpo in obrisala madež. Slika je zasijala v sveži luči in jabolka na sliki so bila spet takšna, kot da jim je nekdo podaril vid, barvo in okus.

    Moje tkivo je prepredeno s pomenskimi navezami in spomini na teto. Zato sem hotela neopazno obrisati njeno sliko. Slika je v novem sijaju ponovno ustvarila podobe dovršenosti in svežine, kakor bi ravnokar prišla izpod čopiča iz tetinih rok. Razlikovala se je le v načinu bivanja. Moje tete ni več. Slika pa ne more črpati več veselja iz nepovratne preteklosti. Odtekanje časa drhti kakor razpenjena svetloba, kot sanjska vizija, kakor tetin privid iz prihodnosti.

    Beri dalje (217 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.24.04 @ 15:34 z Anonymous 
    | More

    Vstajenje 2 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 22. marec 2004 @ 06:06 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Nova Svetloba je kot svetloba novega tisočletja namenjena ljudem, ki so pripravljeni vstati, so v tem procesu oziroma so vstali. V teh položajih se jasni nov izziv:

    Si res pripravljen objeti vsako svojo kreacijo?
    Ostati odprta v razočaranju in kljub temu zaupati?
    Biti vesela v manj prijetnem presenečenju?

    Veselje postaja tisto, ki vabi – ne bolečina in trpljenje. Trpljenje za vstalega človeka ni božji plan, kakor tudi ne žalost in strah. Veselje nad posledicami svojih preobrazb postane tisto, ki vabi v novo življenjsko lekcijo: Kako priti iz bolečine? Po tem prehodu je lažje imeti rad življenje, se smejati, slediti svojim sanjam, biti v barvah. Lažje je svojo Svetlobo dati v vse in vsemu, kar pride. Seči za vsem, kar te pokliče. (Razen takrat, ko ni).

    Zaradi linearnosti verjamemo, da preteklost vodi v prihodnost.

    Kaj pa, če smo spremenili realnost Zemlje?
    Kaj pa, če smo se premaknili ven iz vzorca?
    Kaj, če je že tu, zdaj, vse, kar smo desetletja klicali, prosili, določali, vizualizirali?


    Beri dalje (849 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Novi otroci Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 19. marec 2004 @ 06:19 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe
    Pogum Novih otrok, da so, kar so, nas uči vse. Pogum, ki je njihova koda Svetlobe. Zaradi njim lastne vibracije Svetlobe so lahko lomilci sistemov in uporniki, učitelji v ožjih in najširših sredinah in zelo zaposleni zdravilci kolektivne zavesti. Takoj prepoznajo strah in nepoštenost, laži in manipulacijo in ti jih odrazijo, tudi na najbolj subtilne načine. Če jih še naprej zanikaš in nisi pripravljen poiskati in potrditi njihove vrednosti, ti občutljivi in ranljivi, kot njihova sredina do zdaj ni znala biti - strejo srce. V družbi plemenskih iluzij so pripravljeni nase prevzeti iluzije in zaživeti sence bližnjih - da bi starše, učitelje in prijatelje naučili, kar se ti niso bili pripravljeni naučiti do zdaj. Kaj nam šele prinašajo njihovi otroci?

    Novi otroci nam kažejo, da plitko ni dovolj globoko.

    S svojim čudežem in enkratnostjo razkrivajo, da kontrola ne deluje več - razen njihova, če se nisi pripravljen spreminjati in rasti. Spominjajo nas, da družba, ki zanika svoje sence, ni družba obilja.

    Beri dalje (174 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.26.04 @ 18:46 z Anonymous 
    | More

    Vstajenje 1 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 18. marec 2004 @ 06:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Pred leti sem rekla, da bom v naslednjem življenju šla v Izrael in se naučila tai chi. Pa se je oboje zgodilo kmalu za tem. Življenje mi je pokazalo, da mi je pripravljeno izpolniti vsako željo, če sem jo le pripravljena sprejeti. Tai chi je nekaj, kar moje telo ve in zna neodvisno od “mene”, Izrael pa… Izrael me je spomnil.

    Romanja v Izrael se spomnim pred vsako Veliko nočjo. V tem življenju nič religiozno vzgajana sem se pred odhodom na dvotedensko potovanje s katoliško družbo odločila, da bom od predstavljene mi božje besede zase vzela tisto, kar me bo odprlo, ostalega pa ne bom ocenjevala. In seveda sem se posebej posvetila zadevni literaturi.

    V Jeruzalemu so me odpirali in hranili sveti kraji, skupaj s spremljajočimi zgodbicami, kaj da je Marija tu počela z Jezuščkom in odrasel Jezus drugje. In sredi male cerkvice, na mestu, kjer naj bi se Jezus odgnal v nebo, sem se nasmehnila: Pa saj menda verniki tega ne verjamejo… In prosila sem, da me tam fotografirajo. Pred petimi leti je bilo.

    Beri dalje (1.317 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.18.04 @ 14:02 z en_bk 
    | More

    Zamujeno Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 18. marec 2004 @ 05:29 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe V rasti dremlje, zgor ječi,
    vetru hladnem se upira,
    v naročje krošnje si želi,
    med temo, cvetenjem hira.

    Med drevesi molk, utišan glas
    po pomladnem brstju toži,
    razpreda mrežo sivih las,
    pajek gori, človek doli.

    Utrinek zvezde - sklenjen krog.
    Sonce usodno v noč se utaplja.
    V nedognanost, v brezčasen lok
    izgine up, na cvetu rosna kaplja.

    ...o0o...

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.18.04 @ 11:41 z stojči 
    | More

    To je Bog Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 17. marec 2004 @ 06:47 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebe
    Znotraj tebe in mene,

    je ena popolna stvar,

    ki je bodisi prazna,

    ali pa polna. Česa?

    Sreče, ljubezni, spokoja,

    mira, zadovoljstva,

    skratka popolnosti popolna,

    ki se je nikakor ne da,

    kakorkoli pretentat,

    je povezana z zavestjo,

    je povezana s tem dihom,

    je povezana z dejanji,

    je povezana s čutili,

    vendar sama ni čut,

    Beri dalje (54 besed) 10 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.21.04 @ 18:02 z Anonymous 
    | More

    Ljubezen je za vse Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 17. marec 2004 @ 06:32 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeSo stvari,
    ki so samo za enega.
    So poljubi,
    ki so samo za enega.

    Ljubezen pa je vedno
    za vse, če je tista prava.
    Če ni,
    potem ni niti za enega.

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.17.04 @ 14:33 z Anonymous 
    | More

    Balada o strahovih Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 16. marec 2004 @ 06:27 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe(Resnična zgodba kot pribito)

    Lovila me je noč.
    Tema je prestregla pot.
    S kanglico sem odšla na "Hrib" po mleko.
    Tja bi najraje šla z nevidno črno obleko.
    Dež moči stare gubaste zidove hiš.
    Čez moker prag nihče ne izstopa iz hišnih niš.
    Nekdo mi gre naproti. Joj, strah me je.
    Morda je to skeletje!
    Steza na levo zavije na pokopališče.
    Strah prihaja od tam... Zatišje!
    Pssst! Kaj če mi mrtvec naproti hodi,
    ki v temnih večernih urah več v grob ne sodi.
    Kaj če me zagrabi in odnese v svoj grob,
    pod zemljo je skritih nešteto temačnih sob.
    Grobovi se ponoči odpirajo. Otroci trepetajo v "nogeh".
    Strašna belina se mrtvim sveti v zobeh.
    Mrtveci pod "Hribom" vsak dan rajajo,
    otroke strašijo in se ob tem naslajajo.
    Pri Svetem Petru se na stežaj odprejo cerkvene duri,
    pred oltarjem pokojni Fakuč kres zakuri.
    Na zvoniku trpeče duše vsako noč čepijo,
    se polglasno krohočejo in veliko govorijo.

    Beri dalje (185 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.16.04 @ 16:15 z Anonymous 
    | More

    Notranji preživitek vrednot Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 16. marec 2004 @ 05:29 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebePovsod po svetu,
    v vsaki državi,
    sta dve armadi:
    Armada srca
    in armada napuha,
    ki se bojujeta
    druga proti drugi
    že od pamtiveka.

    Spomnimo se,
    staroindijskega epa,
    Bhagavat Gita.

    Eni se borijo za imetje,
    drugi pa za preživetje,
    za človeške vrednote.

    Beri dalje (48 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.16.04 @ 16:34 z Anonymous 
    | More

    Ljubezen notranjega kozmosa Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:34 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebe Ljubi se,
    ceni, spoštuj,
    če se hočeš res,
    ljubit z menoj.

    Praviš,
    da vse to že veš,
    da vse to že znaš,
    da vse to že imaš.

    Prav.
    Kaj pa je tisto,
    kar se ljubi?

    Beri dalje (96 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.15.04 @ 14:33 z Anonymous 
    | More

    Zgodba o energiji, imenovani reiki (1/3) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:27 CET
    Uporabnik: edmond c.

    * Zgodbe iz sebe

    Uvod

    Reiki je zame osebno ena najenostavnejših tehnik pomoči samemu sebi in seveda drugim.
    Rad ga imam in ga v svojem vsakdanjem življenju pridno uporabljam.

    Z sistemom zdravljenja reiki sem prišel v stik leta 1996. Prva tri leta sem izvajal reiki zdravljenje vsaj po eno uro na dan, večinoma tudi po 2 uri. Od l. 1997 reiki aktivno poučujem.
    Do sedaj se je zvrstilo okoli 30 (nad 120 ljudi) tečajev vseh stopenj, tudi mojstrske stopnje.
    Zelo veliko časa sem posvetil zdravljenju in tudi iniciranju na daljavo.
    Imam tudi kar precej izkušenj z drugimi tehnikami samorazvoja, tako da lahko učinkovitost reikija »ocenim« kar precej objektivno.
    Čutim oz. zaznavam se torej kompetentnega, da v tej seriji treh člankov spregovorim o energiji, imenovani reiki in tako pomagam to nadvse preprosto metodo vsaj malce demistificirati.
    Že v naprej se vam zahvaljujem za vaš čas. :)


    Beri dalje (492 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.15.04 @ 16:28 z edmond c. 
    | More

    Resnica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:27 CET
    Uporabnik: arlena

    * Zgodbe iz sebe
    Spoznanje samega sebe je mogoče le, če slediš samega sebe. Samo skozi svojo lastno zavest, s tem, ko se zavedaš sebe in vsega okoli sebe, se boš našel. Ko dojameš, DOŽIVIŠ RESNICO, kot samega sebe, živiš RESNICO. Samo stik z Brezmejno Kozmično Zavestjo - RESNICO, lahko rodi razsvetljenje in kreativnost. Tako bi se morali nenehno zavedati sebe in svojih dejanj. Biti bi morali v t. i. stanju Budne zavesti. Le ta omogoča našo duhovno rast. Tako se dogodi preobrazba osebnosti in notranje osvobajanje in to privede ne le do predaje Življenju, temveč do zavedanja sebe, kot Življenja. To pomeni življenje objeti, mu reči DA, ga poljubiti, mu zaupati. Potem življenje teče samo od sebe.

    V jedru Stvarstva obstaja vse. V razsvetjenju ima življenje spet smisel. Ker smo ŽIVI, lahko kreiramo svoj mikrokozmos po svoji želji. Vse, kar nosimo v sebi, je treba izživeti in ozavestiti. Tako vse, kar je dobrega, kot tudi stvari, ki jih označujemo, kot slabe, vse to so aspekti naše osebnostne strukture. Tako moramo prečistiti in ozavestiti vse nivoje, miselni, čustveni, mentalni. In tako nekoč le pridemo do kamna Modrosti, ki leži na dnu... ko ničesar več ni, ko ni vzorcev, ne oblik - onkraj vsega znanega... to je prebujenje v RESNICO. Kajti samo kdor je resničen, je v stiku z njo, ker je potem on RESNICA sama. Ni več razlike, pride do zlitja, spoja objekta in subjekta v ENO.

    Beri dalje (624 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.15.04 @ 14:59 z Anonymous 
    | More

    Pot življenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 14. marec 2004 @ 06:52 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeHodim po poti življenja, ki je včasih vijugasta, včasih ravna, včasih pelje navzgor, včasih navzdol, včasih je makadamska, včasih gozdna, včasih asfaltirana, včasih temna ponoči, včasih obsijana s soncem…..

    Hodim vsak dan in včasih se veselim, ko gledam drevesa, ptice, naravo. Prijetno toplo mi je, ko me greje sonce, lahko se spočijem v senci, pijem tekočo vodo iz žuborečega studenca in mi je lepo. Včasih pa je noč, je tema, pot se strmo vzpenja, pohajajo mi moči, pa se ne morem ustaviti in spočiti, ker me nekaj žene naprej. Včasih je pot boleča, polna strahot in žalosti, pa grem vseeno naprej, saj vem, da bom prišla enkrat do konca, samo iti je potrebno. Ko se spotaknem in padem, ležim v krvi, blatu, žalosti in namišljeni bolečini - zaslišim:
    »Vstani in pojdi naprej, saj te varujem. Dam ti moč, da greš naprej, ti moraš samo vstati in iti. Nič se ti ne bo hudega zgodilo, ker ti osvetljujem temno pot, pot imaš razsvetljeno, nič se ti ni treba več bati. Vedno te bom varoval, da boš na poti imela le toliko ovir, kolikor jih boš zmogla premagati in kolikor je potrebno, da boš zagledala stvari, ki jih moraš videti.«

    Beri dalje (651 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.15.04 @ 19:01 z titanic 
    | More

    Resničnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 12. marec 2004 @ 06:55 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe Odložila sem pomemben opravek in se šla sprehajat po snegu. Za poldrugo uro sem vstopila v čistost in ravnotežje belih polj in upognjenega gozda. Kot da sem se sprehajala v drugi resničnosti. Informacijo o vzporednih resničnostih bi opredelila kot znanstveno fantastiko, ki me ne zanima, če v moje življenje ne bi prišla pred več kot petimi leti in to kot izkušnja, kot spoznanje, kot moja resnica. Od takrat je več resničnosti zame dejstvo in pri informacijah iz področja duha me zanima izključno njihova praktična uporabnost.

    V letih mojih začetnih preobrazb sta v meni posejali zadevni semeni dve informaciji, obe povezani z drugo vojno. Da se je ženska v taborišču odločila: Tole ni moja resničnost! in neopažena odkorakala iz njega, in da je v istem času v Evropi obstajala vasica s karizmatičnim župnikom, ki se jo vojna ni dotaknila. Ti lahko zdaj globje izdihneš, ko tvoja mentalna matrica ti informaciji zavrne, v mojem energijskem polju pa sta šli neovirano nekam globoko v moj prostor resnice in tam kot seme čakata…


    Beri dalje (1.640 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.14.04 @ 11:41 z stojči 
    | More

    Prepustiti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 11. marec 2004 @ 06:44 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe Zakaj se ne zgodi, tako kot bi želela?
    Zakaj ne dobim tistega kar hočem?
    Kaj naj - preklinjam, se jezim in sovražim vse, ki me ovirajo na poti do cilja, katerega sem si zastavila? Ali naj bom nasilna, besna in vzvišena, ker bi moralo biti po MOJE?
    Nič ne pomaga, čas gre naprej, čas dela zame.

    Ko se mi to zgodi enkrat, dvakrat, petkrat, stokrat, pa se zamislim, kako je naporno tako življenje. Zakaj se mi želje ne izpolnjujejo? Zakaj me ovirajo situacije in ljudje, da ne gre tako, kot bi želela.? Zakaj me ljudje ne ubogajo???????

    Beri dalje (385 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Globina... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 8. marec 2004 @ 07:09 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe Nisem bral knjige. Bi jo najbrž moral. Da bi razumel globino. Sestavka. Pa sem zaprosil za pomoč...svojega prijatelja Konfuzija.
    Je prebral sestavek...in mi tiho..nekam pretiho zanj ... dejal:

    bk, ostani iskren, skromen, zvest, pošten...ljubi in spoštuj ženo, otroke in ostale.

    Samo to, nič drugega. Sem bil malo razočaran..in presenečen nad senco, ki je prekrila njegov obraz in molkom, v katerega se je zavil.
    Pa toliko vprašanj sem imel; ali so duhovniki najbolj duhovni, kakšen je izgled božje podobe, kaj je to samouresničitev....in še...in še...tudi, zakaj mi je rekel, kar mi je....in, kaj mu je, da je tako...
    Sem odnehal...z razmišljanjem o tem...me je žena poklicala...naj spečem kostanj...da se veseli prijetnega večera v dvoje z mano...ob kostanju in moštu.


    en_bk

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 28

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,54 seconds