NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Balada o strahovih   
    torek, 16. marec 2004 @ 06:27 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe(Resnična zgodba kot pribito)

    Lovila me je noč.
    Tema je prestregla pot.
    S kanglico sem odšla na "Hrib" po mleko.
    Tja bi najraje šla z nevidno črno obleko.
    Dež moči stare gubaste zidove hiš.
    Čez moker prag nihče ne izstopa iz hišnih niš.
    Nekdo mi gre naproti. Joj, strah me je.
    Morda je to skeletje!
    Steza na levo zavije na pokopališče.
    Strah prihaja od tam... Zatišje!
    Pssst! Kaj če mi mrtvec naproti hodi,
    ki v temnih večernih urah več v grob ne sodi.
    Kaj če me zagrabi in odnese v svoj grob,
    pod zemljo je skritih nešteto temačnih sob.
    Grobovi se ponoči odpirajo. Otroci trepetajo v "nogeh".
    Strašna belina se mrtvim sveti v zobeh.
    Mrtveci pod "Hribom" vsak dan rajajo,
    otroke strašijo in se ob tem naslajajo.
    Pri Svetem Petru se na stežaj odprejo cerkvene duri,
    pred oltarjem pokojni Fakuč kres zakuri.
    Na zvoniku trpeče duše vsako noč čepijo,
    se polglasno krohočejo in veliko govorijo.


    Pri slačenju koruze v temi brez svetlobe,
    sem slišala še druge strašne zgodbe,
    da na "latniku" pri Severci vsako noč
    se Mati božja prikazuje v beli rjuhi kot nekoč
    in plava po zraku čez sosedove vrtove,
    žitne njive, čez vipavske brzice in slapove,
    da blagoslavlja rženi kruh in vse plodove.
    Da črna ptica za kazen skljuva otrokom umazane dlani
    in če so leni k njim priletijo še črni netopirji brez oči.
    Za kapelco v Vrčonovem koncu letajo kresnice,
    ki jih čakajo razprhutljena krila črne nočne ptice.

    Osiveli zvonar Možina pa kar naprej kriči,
    vsak dan za otroci hodi, da nas poduči.
    Jezi se, da po grobovih prekladamo kosti.
    Le kdo naj to božjo otročad spremeni,
    se sprašuje duhovnik na sred cerkvenega svetišča.
    To niso otroci, to so vragi brezbožnih staršev komunizma.

    Od daleč slišim škripanje. Nekdo tiho, tiho joče.
    Le kdo bi jokal v tej pozni uri? Kdo zdaj stoče?
    Slišim: tresk, tresk. So to cvileče veje, skorjasto drevo?
    Vidim črn sključen hrbet. Kaj je to?
    Je to mrtvec iz groba, ki k meni zdaj sopiha,
    ali je to deblo, ki od starosti usiha?

    ...o0o....

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040229212750671

    No trackback comments for this entry.
    Balada o strahovih | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Balada o strahovih

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 16. marec 2004 @ 09:18 CET
    Pojasnilo
    Ta zgodba je resnična, kajti v Dobravljah na kmetih, v rojstnem kraju moje mame, je bilo ozračje vselej naelektreno od strahov, s katerimi so ugnali poredne otroke. In tudi zgodbe smo ob ličkanju korzuze ob dolgih zimskih večerih otroci kar požirali. Običajno se je zbrala gruča otrok, ki je bila pripravljena udarniško delati - ličkati koruzo s tem, da je lahko poslušala takšne zgodbe. Fantazija je delovala bujno. Naš duševni svet je bil svet groze, v katerem so nastopali razni junaki, hudič, parkeljčki, mrtveci, božanska bitja, angeli odrešeniki, škratje, vile, coprnice in podobne osebnosti iz pekla ali direktno iz nebes. Mnogi pa so vstajali tudi iz grobov. Ta otroški svet so danes nadomestile računalniške igrice z raznimi junaki iz vesolja, podzemlja, itd.Razlika je le v tem, da so tedaj z zgodbami o strahovih otroke ustrahovali, da so bili pridni in jih s pomočjo takšnih zgodb vabilili na večerno delo - ličkanje koruze. Z računalniškimi igricami se pri otrocih razvija hitrost mišljenja, odločanja, kombinatorika in podobne lastnosti, ki so za preživetja v svetu cenjene kot uporabne in nujne. Vprašanje pa je koliko vrednot sta bila tedanji svet in tudi današnji svet sposobna vgraditi v otroško srce. Spodbujanje domišljije z izrabljanjem otroške lahkovernosti se mi ne zdi pozitivno dejanje. V vsakem primeru starejši so bili vedno in v vseh dobah slabši od otrok. Zloraba, nemoč in neznanje pri vzgoji otrok popije največji del svojega strupa prav v otrocih samih. Vem, da bo moja zgodba sprožila različne komentarje. Tudi takšnega, da sem preživela svoje otroštvo v zvelo zaplankani dobi in z zaplankanimi ljudmi. Vendar vsi niso bili zaplankani. Med njimi so bili tudi dobri vzgojitelji, ki so se radi malce pozabavali z vcepljanjem struhu porednim otrokom. Tudi jaz sem bila med njimi.

    Tatjana Malec


    Balada o strahovih

    Prispeval/a: stojči dne torek, 16. marec 2004 @ 10:16 CET
    :)
    ...tako kot je neponovljiv
    in enkraten vsak od nas,
    tako so neponovljiva
    in enkratna naša otroštva
    in imajo v sebi
    tisto skrito,
    prav posebno čarobnost,
    ki če je ne bi bilo,
    bi bila midva,
    oropana svoje domišljije,
    o izgradnji najinega boljšega,
    notranjega in zunanjega sveta. :)

    ---
    stojči


    Balada o strahovih

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 16. marec 2004 @ 16:15 CET
    Dragi Stojči,

    otroški domišljiski svet je neponovljiv. Čez posebno črto obzorja, ki loči naše življenje odraslih in otroštva, so uprte oči.
    To je poseben zagoneten svet, v katerega se peljemo po tračnicah s posebnim vlakcem otroške domišljije in izkušnje. To je svet brez izposojenih vtisov, pristen in na nek način hipnotičen. To je svet popolne odprtosti in ranljivosti. Otroštvo je bil list, na katerega piše življenje svoje najbolj nenavadne zgodbe.

    Tatjana Malec


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,92 seconds