Strah je pomanjkanje ljubezni, pomanjkanje zaupanja v Boga v prihodnost v življenje. Nič se človeku ne more narediti hudega, nikoli ne more biti ranjen, če zaupa in ve, da vse, kar se zgodi ima nek namen. Bolečina je lahko trenutna a iz tega lahko spozna, da je živ, da je to življenje, ki ga je vredno živeti in občutiti. Ni nam potrebno trpeti, žalovati za stvarmi, ki mislimo, da smo jih izgubili, v resnici pa jih sploh nismo nikoli imeli.

Zaupanje, da je vse modro in prav kar se zgodi, kar se nas dotakne in zaboli in se tako utrditi, še močneje ljubiti in iti naprej. Samo človek s čistim srcem, brez sovraštva, želje po maščevanju, po posedovanju in ljubosumnosti, morda z občutkom manjvrednosti, lahko ve, da se mu ne more nič hudega zgoditi, nič, kar ne bi mogel prenesti in preboleti.

Duša je prizorišče misli. Misli so predhodnica besede; imajo svoje duhovno telo, ki ga je treba negovati. To duhovno telo ima svoja ušesa in jezik ter hišo, v kateri misli nastajajo in učinkujejo. Misli imajo svojo magično moč, svojo zgodbo, svoje življenje ter smer gibanja, zapuščajo svoje sledi tudi po smrti človeka.

Nekatere misli se vračajo od daleč, niti ne vemo od kdaj so, enostavno so od nekdaj, nekatere so pa prava trupla, ki se sesujejo kot okostnjaki iz omare. Misli so tudi zabrazgotinjene in ranjene, potrebne okrevanja. Vsaka misel ima tudi vrvico, da jo lahko potegnemo nazaj preden je izrečena. Misli usmerjata tudi inteligenca in znanje človeka.

Izražanje presežka negativnih čustev sproža misli, ki ostajajo pri tleh, medtem ko se val hrepenenja in pozitivnih čustev spremeni v lepe in koristne misli, ki se dvigajo kvišku v zgornje miselne ravni in plasti v višjih dimenzijah človekove psihe. Misli zarisujejo življenju svojo pot. Če so misli pozitivne, njihova pot kot ošiljen plamen ognja teži in plameni kvišku tako, kot se toplota v prostoru dviga pod strop. Negativne misli pa imajo moralo sužnjev. Nosijo v sebi simptome stiske in pričvrstijo blodeče vklenjeno srce k tlom.

V vseh časih so se gnostiki, filozofi in misleci ukvarjali s človekovim iskanjem sreče. Sodobni filozofi ga opisujejo kot nedoločljivo iskanje življenja brez bolečin in skrbi. Če se ozremo okoli sebe, seveda ugotovimo, da življenja brez bolečin in skrbi še nismo dosegli. Ali pa ga lahko dosežemo, ali lahko zaživimo v miru in harmoniji s kozmosom? Mar je prizadevanje po takšnem življenju zgolj idealiziranje in romantičen sen, ki ga je treba odriniti vstran in se raje posvetiti vsakodnevnim nalogam in opravilom? Zakaj nas pravzaprav spremlja notranje hrepenenje po sreči, ljubezni in izpolnitvi?

Spomnimo se, kako ob vsakem prehodu v novo leto (največkrat iskreno) zaželimo srečo drugim in sebi. Stare prijatelje, ki jih nismo videli nekaj časa, ob srečanju vprašamo, kako jim gre, in nekako podzavestno pričakujemo odgovor, da so srečni. Tudi od svojega življenja pričakujemo, da nam bo nekoč naklonilo srečo, da se bo zgodilo nekaj, kar nas bo osrečilo. Željno pričakujemo prelomnice (novo leto, rojstni dan ipd.), ko naj bi zaživeli drugače, bolj polno, bolj srečno.

Kri je življenje
S stališča fizičnega telesa je s srčno čakro povezana posebna energijska tokovnica, ki prinaša iz duše v fizično srce njen življenjski impulz. Ezoterika ji pravi življenjska energijska veja duše. Ko za dušo mine njen čas bivanja v fizičnem telesu, ko zapušča inkarnacijo, sproži intenziven energijski val po tej veji, zato da bi pretresla človekov energijski sistem in se tako osvobodila fizičnega telesa. Pogosta posledica tega je srčni infarkt.

Srčna čakra je še posebej povezana s srcem in celotnim srčno-krvožilnim sistemom. Energija, ki prihaja po življenjski tokovnici, napaja kri v srcu in po krvi koherentno energizira celotno telo. Zato okultno gledano velja, kri je življenje. Vitalnost je tesno povezana s krvjo. Srce pa je središče življenja. Seveda to ne velja dobesedno, marveč v subtilnem smislu, da se po krvi prenaša fin vidik energije, ki energizira celo telo.

Bolezen in karma(n) je tema, ki si zasluži predvsem v danšnjih časih pozornost. Če izkušeni ayurvedski zdravnik ne more ozdraviti normalno ozdravljive bolezni, lahko izhaja iz tega, da gre za karmično bolezen. To pomeni, da leži vzrok bolezni v grešnih dejanjih pacienta. Pacient je v tem ali prejšnjem življenju vršil dejanja, katerih posledica je v tem življenju neozdravljiva bolezen. Karma(n) pomeni akcija, dejanje, in se v filozofskem smislu navezuje na reakcijo ali posledico dejanj.

Vsa človeška dejanja imajo svoje posledice. Žanjemo tisto, kar smo posejali. Kdor seje nasilje in trpljenje, bo požel nasilje in trpljenje in kdor deluje dobro, bo tudi dobro požel. Naša dejanja so kot semena. Posejemo jih, vzklijejo, rastejo, cvetijo in rodijo sadove, vse ob svojem času. Sadove nekaterih dejanj lahko požanjemo šele v naslednjem življenju, in če trpimo se sprašujemo: "S čim sem si to zaslužil/a," saj nisem nobenemu škodoval/a?"

...spremenite sebe, spremenite svoj pogled na svet. Svet je namreč večnost že sam po sebi, popoln in samo zato ste bili sami rojeni, da enkrat vstopite v to popolnost. O, da bi že enkrat z novimi očmi to zagledali. Ta današnji svet ne rabi nobene spremembe, ker nima ne začetka in ne konca, ne včeraj in ne jutri ter je v svojem bistvu vedno nov in svež. Iz ljubezni ste bili rojeni-da se vrnete v ljubezen, da živite to ljubezen, tukaj in sedaj.

Želja po spreminjanju sveta se vedno znova rojeva v človeku, saj je pozabil svojo popolno naravo, ki jo je žrtvoval zaradi nenasitne želje po ohranjanju stika s samim seboj. On je namreč svoje kraljestvo postavil zgoraj, v višavah, mi pa smo ga želeli imeti za sebe, ga častiti tu spodaj, da počastimo in nasitimo le svoje samoljubje. Za vsako željo po spreminjanju sveta, se skriva nemoč posameznika iz današnje družbe, da bi se odkrito soočil s to svojo resničnostjo in ji ubežal. Zato hrepenimo vedno znova po tukaj nedosegljivem-v prazno.

Se ga zavedaš, se ga spomniš, prepoznaš njegovo delo in veš kaj je tvoje, ali ga čutiš?
Kako veš, kdaj deluje Bog, kdaj veš, da delaš prav?

Razmišljanja: Ko gledam nazaj na pretekla dogajanja, na dogodke, ki so se mi v življenju zgodili vidim in vem, kje sem delala prav in kje bi morala delati drugače, če bi želela biti srečna. V trenutku odločitve, ko ne vem kaj bi naredila in se odločila pa nimam vpogleda, kaj je zame najboljše.

Bolečina, ki sem jo utrpela me je naredila močnejšo, modrejšo in bolj strpno. Stvari ne jemljem več tako »za res« kot sem jih včasih in če se ne naredi situacija kot sem si zamislila, ni nič narobe, ne izgubljam moči, energije in tudi ne zaupanja v božjo voljo. Situacije so se pokazale, da so se odvile ugodneje zame, ko sem bila pod božjim varstvom v njegovi volji in se mu prepustila.

Splošno znan način komuniciranja je ta, da se dva človeka »pregovarjata« o neki stvari. Vsak posebej se trudi prepričati drugega v svoj prav in niza vrsto dokazov, da prepriča svojega sogovornika. Sploh pa ni pomembno o čem ali komu se dva prepričujeta, ampak je pomemben pogled z zornega kota tistega, ki želi prepričati. Pogosto se najdeta dva sogovornika ravno v prepričanju nasprotnega, vemo pa, da življenje ni črno-belo.

Če se pogovarjamo in zagovarjamo svoje prepričanje o zdravi prehrani, se točno vidi, da bo pristaš vegetarijanske prehrane želel prepričati in argumentirati z mnogimi Da-ji, zakaj je to najboljše. Vemo, da alkoholik, ki abstinira ravno tako pozna mnoga zdravniška priporočila, da je alkohol v popolnosti škodljiv, itd.

Misli in domišljija so nekaj zelo finega, nesnovnega, fizično telo pa je materialno, snovno. Kako lahko potemtakem možgani ustvarjajo misli? Kako lahko iz objektivnega nastane subjektivno? To je za sodobno znanost nelahka uganka.

Ezoterika rešuje ta problem po svoje. Subjektivni pojavi obstajajo na drugih frekvencah, na drugih nivojih zavesti. Misli nastajajo na mentalnem, čustva na astralnem, duhovni pojavi na duhovnem nivoju zavesti. To so subjektivni nivoji, ki pa so na svoji ravni enako resnični kot je fizična raven.

Prana kot posrednik
Če je tako, kako pa potem lahko na primer misli ali čustva 'preskočijo' iz svojega nivoja na fizični nivo zavesti, to je v možgane? (In tam sprožijo številne nevronske procese, tako da telo 'začne' misli in čustvovati.) Odgovor je zaradi posrednika, to je prana. Prana je tista fina psiho-bio-energija, ki napolnjuje ves prostor in prežema vsa bitja ter je nekakšen posrednik med objektivnim fizičnim telesom in subjektivnimi, psihičnimi pojavi. Je nekakšno lepilo za subjektivno in objektivno, psihično in biološko. Podobno kot svetloba omogoči, da oko vidi predmet, prana omogoča, da fizični možgani zaznajo psihične pojave na drugih nivojih zavesti.

Piše: Jasta Prava - priredba

Ema je v zgodnjem večeru leta 1965 klečala ob postelji in molila. Lepa mala deklica je molila zato, ker je zraven stala mama in jo opazovala. Tako je zagotovila, da je hčerka molila, preden je šla spat. Dragi oče v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime... Deklica ni bila prav uglašena z molitvijo, čeprav jo je mogoče povedala že več stokrat, mogoče več tisočkrat. Besede je znala na pamet, ni pa nujno razumela pomena, energijo molitve je čutila. Čutila je, kot da jo nekdo opazuje in sodi. Ker je med molitvijo v resnici čutila strah, ni marala te obveznosti. Ne zato, ker je morala klečat ali bi ta čas želela delat kaj drugega - vse molitve so ji na dan prinašale strah. Ema je molila zato, da je ustregla mami, da bi se ta bolje počutila.

Potem ko sta se starša pred letom dni ločila, je življenje postalo naporno. Manj je bilo denarja, mamin glas je postal strog in ni se več smejala, ni več pela. Mama je skrbela za Emo in dva starejša brata. Njima ni bilo treba več moliti, ker se materi ni ljubilo prepirati. Molitveni obred je bil Emina odgovornost, to je delala za vse v družini. Zjutraj je mama pila kavo in brala časopis. Ema tudi tega občutka ni marala, saj je lahko videla, da mamo skrbi vojna.

Joga smeha - zakaj je smeh res vir zdravja

Prostorna soba z velikimi okni vibrira v valovih smeha skupine 20 ljudi z najrazličnejših dežel in kontinentov. Da se telesa preveč ne utrudijo od njega, vajam smeha in telesno aktivnim igram redno sledijo sprostitvene dihalne vaje.
Val smeha...raste, raste...raste...in dih....dih...včasih skozenj prodre neustavljiv smeh....in se spet sprosti....Ritem ploskanja HO-HO-HA-HA-HA in gibajoča se telesa. Pa spet nova vaja ali igra in novi valovi smeha....

Brez uporabe smešnic, komedij, humorja... Obilje smeha - brez razloga!

Ko je Buda sedel pod drevesom Bodi in globoko meditiral, je prišel do spoznanja, da notranje svobode ne moreš doseči s samotrpinčenjem kot duhovno disciplino in zanikanjem materialnega, kot tudi ne z izrabo materialnega in zanikanja dugovnega.

Patwork-duhovna psihologija predstavlja zemljevide zavesti, po kateri so potovali že mnogi iskalci svetlobe in se je kot tak potrdil za učinkovitega pri duhovnem in osebnostnem razvoju posameznika. Predvsem se je izkazal kot učinkovit pripomoček, ki povezuje duhovni in materialni aspekt človeka in zmanjšuje notranji konflikt med tema dvema poloma. Posledica tega je notranji mir in zadovoljstvo, ki ga človek doživlja v svojem vsakdanjiku. Iz njega črpa moč, ko se srečuje z življenjskimi izzivi.

Vsak posameznik prepotuje obsežne notranje pokrajine zaradi česar pridobi edinstveno izkušnjo. Edin možen način, da preizkusiš zemljevid je, da se sam odpraviš na pot, zemljevid pa uporabiš glede na svoje potrebe.

Učitelj zena po imenu Gisan zaprosi nekega mladega učenca, naj mu prinese vedro vode, da bi si lahko shladil vročo vodo za kopanje.

Učenec prinese vodo in jo doliva k vroči vodi, dokler se voda ni toliko ohladila, da je bila primerna za Gisanovo kopel, kar pa jo je še ostalo v vedru, je zlil stran.

Učitelj ga okara: »Zakaj z ostankom vode nisi zalil rož? S kakšno pravico razliješ eno samo kapljico vode v tem svetišču?«

Mladi učenec je v tem trenutku spoznal zen. Spremenil je svoje ime v ime Tekisui, kar pomeni kapljica vode.

Za vse tiste od vas, ki še ne veste za ta poseben in edinstven dogodek …

Kot morda že veste (ali pa tudi ne), je bila ideja za Humanity's Team prvič izražena v knjigi Neala Donalda Walscha z naslovom Tomorrow's God (žal še ni poslovenjena). Humanity's Team je duhovno gibanje, katerega namen je sporočati in udejanjati nadvse preprosto prepričanje: Vsi Smo Eno. In iz tega tudi izhaja naša namera, da ustvarimo sočuten in znosen svet, ki ga bomo z zadovoljstvom pustili svojim otrokom. Tako imenovano ''Gibanje za dušne pravice človeka,'' je navdihnilo že okrog 15000. članov v več kot 90. državah, na vseh 6. kontinentih.

Lansko leto se je Humanity's Team Global Council sestal v japonskem mestu Kyoto. Med drugim so se odločili, da bo letos uresničilo prvo Humanity's Team Svetovno Turnejo, pod imenom ''V Enosti Okoli Sveta'', kot razburljivo naznanilo vsem ljudem, kjer Humanity's Team že obstaja in tudi kot povabilo svetu, da sprejme Gandhi-jevo slavno vabilo ''bodi sprememba, ki jo želiš videti'' kjerkoli na našem planetu, z dvigovanjem skupinske zavesti, na stotine različnih načinov.

Piše: Aishantia

Karmično zdravljenje je operacija na energetskem polju, s katero iz aure zdravljenca odstranimo od 5.000 do 8.000 let karme. S preprostimi besedami to pomeni, da bi brez te operacije zdravljenec moral vsa ta leta predelati v fizičnem telesu. Karmična operacija deluje tudi na vse sorodnike zdravljenca, tako tiste po fizičnem telesu, partnerje in na tiste sorodnike, ki spadajo v isto skupino duš. Karmična pot se s karmično operacijo za vedno spremeni; predelovanje karme, od karmične operacije naprej, poteka na hitrejši in blažji način.

Kako izmeriti učinke karmične operacije in kako ugotoviti kako hitro nekdo razrešuje karmo? Te meritve je mogoče opraviti z nihalom ali z blinkanjem. Pomembna sta dva podatka: nivo duše in karmični koeficient.

Prvotna informacija o tem na kakšni stopnji zavesti je nekdo, je nivo duše, ki ga merimo od 1 do 12. Ljudje, ki smo sedaj inkarnirani na Zemljo imamo nivo duše večinoma okrog 9. Koeficient 7 je že eden najnižjih. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo imajo navadno ta koeficient 10 ali 11. 12 imajo duhovni učitelji, ki karme ne predelujejo več, več od 12 pa imajo netelesna bitja kot so Angeli, vodniki itd…

Sporočilo kanalizirano
15. januar 2007

~ Mojstrske opolnomočene skupine ~
Delovanje v dobi E

Ta mesec je močno sporočilo, ki govori o tem, da naj gremo v akcijo, da izkušamo novo energijo v svojem vsakdanjem življenju. Mnogi od vas že imate skupine prijateljev, ki jim pravite vaš notranji krog. Drugače, kakor Krog svetlobe, so te skupine blizu, zatorej se lahko še tesneje povežejo. Zamislite si, kako bi bilo imeti svojo lastno posebno skupino, ki bi ji lahko postavil vprašanje in poskušal prinesti na dan novo ideje. Oblikovanje teh skupin je lažje, kot si mislite in so lahko zelo močna orodja za življenje v višjih vibracijah na novem planetu zemlja.

Veliki objemi in nežni dregljaji
Steve Rother
Govorec Grupe

Bog mi ne bo odpustil. To si moram spraviti v mojo glavo.

Ko se sam s seboj usedem in pregledam vse stvari, ki sem jih naredil v svojem življenju in ki so prizadele, večkrat močno prizadele druge, si moram sprijazniti z dejstvom, da mi Bog ne bo nikoli, res nikoli odpustil.

Bog mi je na to povedal. Zelo jasno.

»Ne prihajaj k meni po odpuščanje, (je rekel Bog.) Tukaj ga ne boš našel. Nikoli ti ne bom ničesar odpustil.«

Bog mi je potem skrbno in ljubeče razložil, da je razlog, zakaj mi nikoli več ne bo nudil odpuščanja preprosto ta, da odpuščanje v Nebeškem Kraljestvu ni mogoče. In to zato, ker če bi bilo odpuščanje možno, bi morala obstajati tudi bolečina in izguba. Kar pa je popolnoma nemogoče v pristnem izkušanju Božanskega.

Nikoli nas nihče ni in ne bo ljubil bolj, kot nas ljubi Bog. Njegova ljubezen ni le dogmatična resnica, ampak šokantna resničnost, ki jo lahko izkusimo. Izkušnja njegove ljubezni popolnoma spremeni naše življenje. Ali ste kdaj razmišljali, da vas želi Bog preko bolezni česa naučiti, da bi duhovno zrasli?
Če ste si odgovorili z da, vaše spoznanje Boga ni skladno s tem, kar On sam govori o sebi.
Pridite in spoznajte, kaj je božja volja za vas! Pridite polni upanja, tudi če ste ga že izgubili!
Naj zasije luč upanja v vašem srcu ko berete te vrstice, saj vam oznanjajo veselo novico.

Bog nas ljubi in je dal svojega edinorojenega Sina, Jezusa, za nas, da bi mi lahko ozdraveli. Pozna nas po imenu, z nami je v naših stiskah. Kar je človeku nemogoče je njemu zlahka mogoče! Po križu Jezusa Kristusa, ne po mrtvem lesu, ampak po tem, kar se je na njem zgodilo, se na nas izliva neverjetna milost in moč, ki daje večno življenje. Ne le po telesni smrti, ampak tukaj in sedaj. Kakor je napovedal prerok Izaija, 700 let pred Kristusom, ko je prerokoval o Jezusovem trpljenju:

Boben je glavno vozilo, ki ga šaman jezdi skozi dimenzije.

Obstajajo mnoge teorije o tem, kako šamanski boben spreminja zavest:
* povezava z materinim srčnim utripom v maternici

Teorija predlaga, da je v instinktivnem umu sprožen arhetip potovanja v maternici v življenje in osvetljena mesta v labirintu, po katerem potujemo, so po oblikah podobni življenjem in učenjem vsakogar.
* velik sestavni del možganskih frekvenc delta

Rowland Anton Barkley, posodobljeno 12. januarja 2006

Klic
Kadar opazujete velike igralce ali koncertne glasbenike - lahko tudi samo na fotografiji - lahko v njihovih očeh začutite ogenj njihovega Duha, ki vas opomni na vašo lastno potencialno prisotnost na tem svetu. Navzočnost te božanske luči v človekovih očeh je ena od posledic ponovnega aktiviranja zavesti telesa, v zavezništvu življenjskih sil narave.

Nekateri igralci so imeli svojega šamanskega učitelja, ki je na varen način znal prebuditi njihovo moč in karizmo. Večina ima te sposobnosti le na nekaterih duhovnih nivojih, na žalost pa njihovo telo ni sposobno prevajanja tako visokih napetosti, da bi uspelo obvladati in voditi to intenzivno umetniško moč. Mnogi slavni ljudje so v telesu imeli implantate, ki so onemogočali prebuditev njihove moči, kar jim je povzročalo precejšnje čustvene bolečine, ki so jih pogosto mučile vse njihovo življenje. Teh bolečine se je moč osvoboditi z zagotovljenim uspehom.

Prebujamo se v zavedanje, da je zlata doba stanje zavesti in duha, ki se razodeva iz človekove notranjosti. Notranjost je nova dimenzija, ki ukinja prostor in čas in ju nadomešča z ozaveščeno enostjo. Ko si znotraj, je mir, ljubezen, izpolnjenost, enost, resnica. Je vse in ničesar ni. Samo SI.

Zlato dobo človeštva smo nekoč davno že živeli na planetu Zemlja. Ko smo se še zavedali, kdo smo, od kod prihajamo in zakaj smo tu, udejanjali božanske notranje potenciale in jih prizemljevali. Ta izkušnja še vedno odzvanja v naših srcih. Preroki vseh časov so napovedovali njen ponovni prihod, pa naj so jo imenovali obljubljena dežela, novi Jeruzalem ali Šambala.

In tako tukaj in zdaj že žari prva jutranja zarja zlate dobe človeštva, kajti končno se zavedamo, da je ne moremo iskati v fizični dimenziji. Ker smo jo iskali v materiji, je nismo našli, saj se zlata doba razodeva le od znotraj navzven. In čeprav je hkrati zlata doba tudi čas kolektivnega prebujanja človeštva, ki ga že živimo, je najprej in predvsem stanje duha, posameznikove prebujene zavesti.

Rowland Barkley, Avstralija, Maj 1990

Obstajajo številni katarzični (očiščevalni) procesi, ki olajšajo težave iz preteklih življenj, vendar pa se pozitivne sposobnosti, asimilirane v preteklih življenjih, redko dobijo nazaj.

Vživljanje v slike iz preteklosti res povzroči olajšanje in "očiščenje" uma. Takšno olajšanje nas osvobodi zanimanja za preteklo identiteto, vendar pa, če ni sedanje telo del metode treninga preteklih sposobnosti in njihovega prenosa v sedanjost, se pretekla moč ne bo prebila skozi.

Velikokrat sem naletel na odpor, da bi se pretekle sposobnosti prenesle v sedanjost. Povzročile bi probleme, kot je strah pred ponovno zlorabo moči, pred odgovornostjo, da bi jih imeli znova ali pred prisego tajnosti ali vdanosti v zvezi s tem, kako moči uporabiti.

Te dneve me nenehno spremlja sopotnik, ki se ga nikakor ne morem znebiti, že nadležen mi je, a vendar me neprestano uči nekaj velikega, nekaj kar mi do sedaj ni bilo poznano, nekaj bistvenega, kar zelo počasi dojemam.

Vsako jutro s sodelavci pred začetkom dela posedimo skupaj za nekaj minut. Vedno eno in isto premlevanje problemov posameznikov in aktualnih vsakodnevnih dogodkov. Meni gre že nekaj časa vse skupaj pošteno na živce. On pa me vpraša-ali me priznaš?

Grem v trgovino-Interspar, kupim neko malenkost. Pri blagajni čakam z vrečko sadja in zobno pasto v rokah. Začuden opazujem do vrha napolnjene vozičke pri nekaj kupcih pred mano, z vsem mogočim od hrane do raznovrstnih drobnarij. Skoraj se že jezim, ker moram zopet čakati, ko me v tistem trenutku opozori glas na moje nezavedne misli-ali me priznaš?