Ko bodo stare matere spregovorile, se bo Zemlja zacelila. Ko bodo stare matere molile, bo modrost razodeta. Ko bodo stare matere zapele, bo Zemlja spet cela. Ženske na pragu petdesetih let? S(m)o to res starejše ženske, ženske, ki naj bi bile v obdobju umikanja, ki naj bi začele premišljevati o pokojnini, o varovanju vnučkov, o odhajanju, o bližajoči se smrti? Ne. Današnja ženska petdesetih let, ki si je dovolila, da svojo ženskost neguje in ohranja, doživlja v teh letih novo kvaliteto bivanja. V tretjem obdobju življenja se taka ženska začne ozirati v sebe, poslušati sebe, verjeti v sebe in zaupati v sebe. V ženski se prebujajo nove sposobnosti, ki jo vodijo na pot duhovnosti, modrosti, sočustvovanja in delovanja.

Pisateljica Jean Shinoda Bolen v svoji novi knjigi Babje boginje pomaga bralkam razumeti njihove nove občutke s svojim poklicnim pristopom jungovske analistke, ki jih je ozavestila skozi lastno doživljanje staranja, modrenja, in s tem s svojim spreminjanjem v babo. V modro babo, ki deluje v svoje lastno dobro, in s tem v dobro vseh, in vsega.

Vsem bralkam priporočam, da pred branjem te knjige najprej spoznajo prvo prevedeno knjigo iste avtorice, Babe ne tarnajo (tudi njen povzetek najdete na Sončevih pozitivkah). Zaupajte mi: nad njo boste navdušene. Spremenila bo vaš pogled na svet, na življenje, na odnos, ki ga gojite do članov svoje ožje in širše družine, do prijateljev in prijateljic. Spoznale boste, da je staranje kvaliteta, v kateri se splača uživati. In da naziv 'baba' nima slabšalnega pomena, temveč smo nanj lahko celo zelo ponosne.

Šele potem, ko osvojite sporočilo knjige Babe ne tarnajo, se pocrkljajte še s knjigo Babje boginje – ta knjiga je težja, bolj zahtevna, saj spoznamo eno veliko družino boginj iz vseh koncev sveta, iz vseh verstev, ki bivajo v nas, v ženskah na poti v petdeseta leta, in te boginje nestrpno čakajo našega dovoljenja, da jih med staranjem, zorenjem in modrenjem lepo počasi, z nežnostjo do sebe, s sprejemanjem same sebe, spuščamo iz svoje notranjosti na plan, v življenje. Čakajo v nas, da jih sprejmemo najprej me, zrele ženske, da uživamo v njihovi družbi in da jih kot nekaj dobrega, kot velik zaklad, ponudimo v užitek tudi drugim….

Kajti v vsaki ženski se skriva Hera, boginja zakona, Afrodita, boginja ljubezni in lepote, skrivata se Baubo in Uzume, boginji veselja, zdravilnega smeha, skrivajo se Hestija, Hekata, Sofija, Metida - boginje meditativne modrosti…

So kulture, v katerih se s prehodom v tretje obdobje življenja, v menopavzo, ženska povzpne na spoštovan položaj, na položaj starešinke, modre žene, sprejeta je v krog plemenskih mater, v krog starih mater, v babji krog. Njena pridobljena modrost je bogastvo, in njena skrb ne velja le njeni osebni družini, temveč zajema dobrobit širše skupnosti.

Staranje samo po sebi ne pomeni modrenja. Možnost cvetenja je odvisna od tega, ali se zmoremo sprejeti take kot smo, s svojo zgodovino. Tudi v našem sodobnem življenju obstajajo nekakšni babji krogi, ki povezujejo ženske, ponavadi s podobno življenjsko izkušnjo: povezujejo se npr. ženske, ki so prebolele raka na dojki, si izmenjujejo nasvete, se podpirajo in tako skrbijo ena za drugo. V bistvu si povečujejo kvaliteto življenja. Zavedajo se, da se starajo, so ranljive in vedo, da je njihov čas omejen in dragocen (sicer pa: čigav pa ni?).

Ženska, ki je zorela v drugem življenjskem obdobju, se v tretjem obdobju odmakne od obveznosti in se obrne navznoter, začuti lastno moč, in, ko se prepozna kot ženska, ki se zna sama odločati, prevzame vlogo junakinje v svoji lastni življenjski zgodbi. Začne zaupati sama sebi, ne išče zaščite pri nasprotnem spolu, kar pa moške bega in jih pušča negotove, zato se takih žensk rajši izogibajo.

Babji arhetipi so razvojne možnosti v ženskah, ki dosežejo babja leta in se še naprej duhovno in psihološko razvijajo. S staranjem se modrimo, a dolgo življenje samo po sebi ne zagotavlja modrosti. Modra baba ne goji utvar o sebi ali o drugih in modro upošteva stvarnost, ne da bi bila cinična ali naivna. Odkrila je materinsko, žensko modrost in jo ceni, saj ji omogoča, da izraža svojo čustveno in skrbniško plat osebnosti. Prava baba je sočutna baba - razvoj sočutja se tako kot modrost kopiči skozi življenjske izkušnje. Sočutje je ključno in brez njega drugi ne bi bili vse, kar so lahko. Modrost z zorenjem v svojih različnih oblikah postane sočutna modrost. Ogorčenje zahteva pravičnost, toda ogorčenje, pospremljeno s sočutjem, postane pravičnost, omiljena z usmiljenjem. Smeh in humor nista nikoli brezobzirna s sočutjem ob sebi. Sočutje olajša lastno trpljenje in tudi trpljenje drugih, je nelastniška ljubezen, ki ne potrebuje povračila in ni odmerjena; več ko je daješ, več je imaš. Modra baba je tista, ki je spoznala razliko med sovisnostjo in sočutjem, navadno z izkušnjo obojega.

Sedaj poznaš modrost

Bodi navzoča in osrediščena.
Bodi intuitivna opazovalka s spominom.
Zaupaj vedenju/občutkom v kostnem mozgu.
Naj te vodi modrost.

povzetek knjige Jean Shinoda Bolen - Babje boginje

Več o knjigi v Sončni trgovini...