Bolezen in karma(n) je tema, ki si zasluži predvsem v danšnjih časih pozornost. Če izkušeni ayurvedski zdravnik ne more ozdraviti normalno ozdravljive bolezni, lahko izhaja iz tega, da gre za karmično bolezen. To pomeni, da leži vzrok bolezni v grešnih dejanjih pacienta. Pacient je v tem ali prejšnjem življenju vršil dejanja, katerih posledica je v tem življenju neozdravljiva bolezen. Karma(n) pomeni akcija, dejanje, in se v filozofskem smislu navezuje na reakcijo ali posledico dejanj.

Vsa človeška dejanja imajo svoje posledice. Žanjemo tisto, kar smo posejali. Kdor seje nasilje in trpljenje, bo požel nasilje in trpljenje in kdor deluje dobro, bo tudi dobro požel. Naša dejanja so kot semena. Posejemo jih, vzklijejo, rastejo, cvetijo in rodijo sadove, vse ob svojem času. Sadove nekaterih dejanj lahko požanjemo šele v naslednjem življenju, in če trpimo se sprašujemo: "S čim sem si to zaslužil/a," saj nisem nobenemu škodoval/a?"

Telo je produkt dejanj. Dejanja, ki jih izvajamo v tem življenju gradijo podlago za naslednje telo z vsemi svojimi šibkostmi, napakami in odlikami; prejšnja dejanja in obnašanje so odgovorna za naše trenutno telo. Tudi podedovani defekti in bolezni so naša krivda. Starše si ne moremo izbrati in tudi ni naključje, v kakšni družini se rodimo, v kateri deželi itd. Trmasti ljudje radi krivijo druge za njihovo nesrečo, in če ne najdejo nobenega grešnega kozla, krivijo Boga.

Ampak, kaj so "grešna dejanja"? Od mnogih teologov je mogoče slišati, da greh ne obstaja, da je edini greh, če vanj verjameš. Če greh ne obstaja, potem tudi ne obstajajo Bog in božji zakoni, kajti greh pomeni kršiti božji red.

Greh je na primer krasti, goljufati, ubijati ljudi ter omaloževati svetnike in bogove. V zadnjem primeru je lahko...po izjavi Caraka-Samhita...grešnik kaznovan z unmada ali norostjo.
Vse trpljenje ima osnovo v neznanju. Če se želimo osvoboditi trpljenja, se moramo naučiti božjih zakonov. V vedski kulturi je bilo to enostavno, ker je bilo vedsko znanje priznano kot vsesplošno znanje. Danes, ko so Vede od mnogih prezrte in omaloževane in mnogim ljudem nepoznane ter se s pomočjo medijev širijo mnoge ateistične in psevdoreligiozne teze, to ni več tako enostavno.

Lahko se zgodi, da se bolezen konča s smrtjo in šele takrat je karma končana. Ko zdravnik ugotovi, da je bolezen karmične narave, bi naj pacientu svetoval, da le ta od zdaj naprej živi pobožno življenje po načelih shastra (sveti spisi). Karmične reakcije se lahko s pomočjo raznoraznih pokor, molitev in drugih duhovnih dejanj, če že ne popolnoma izničijo, vsaj omilijo.

Če smo natančni, je vsaka bolezen posledica karme(n), dejanj, če so bila dejanja grešna ali ne. Vse ima svoj vzrok in vzroki bolezni telesa in uma ležijo pri posmezniku, a v glavnem v neznanju, nespameti in pomanjkanu samokontrole.

Vir: http://www.aayurveda.de/karman.html