Neka ameriška raziskava je odkrila, da kar 60 odstotkov moških skače čez plot. Je med njimi tudi vaš izbranec?

Moški so rojeni prevaranti. Goljufajo pri igrah, pri davkih in zelo pogosto tudi v ljubezni. Neka ameriška raziskava je pokazala, da kar 60 odstotkov moških skače čez plot. Razlogi za njihovo nezvestobo so različni, znaki varanja pa zelo podobni.

1. Spogleduje se z drugimi ženskami in jih prosi za telefonske številke

Delodajalci so vedno bolj neizprosni, zato nadure niso redkost. Če se domov vrne dve uri pozneje, to še ne pomeni, da vas vara. Ko pa se po treh 'nadurah' domov vrne židane volje, je nekaj hudo narobe. Nadur namreč nihče ni vesel. V njegovo zvestobo podvomite tudi, če njegova oblačila skorajda vsak dan močno smrdijo po cigaretah.

Gotovo ste že kdaj slišali izrek: Vsi bi radi dolgo živeli, nihče se pa nebi rad postaral. Včasih ste morda tudi slišali krilatico: Bodi lepo truplo, zato umri mlad. Obstaja tudi šala, ki pravi, da si za nebesa vsak moški želi, da bi bil star 30 let, vsaka ženska si pa želi, da bi bila vedno stara 15 let.

Med ljudmi obstaja veliko receptov, kako ohraniti mladost in zdravje. Vsakdo nekaj preizkuša in se v nekaj prepriča. Eni prisegajo na kefir, drugi na pranajamo (yogijsko dihanje), tretji na športne aktivnosti. Nekateri so pa bolj komot in si lahko zaradi obilice denarja privoščijo operacije in še kaj. Toda čas zna biti neusmiljen rabelj in vsa ta prizadevanja spremeni v nezadostna in neuspešna.

Že od nekdaj velja pregovor, da si prijatelje lahko izbiraš, staršev pa ne. Vendar ta pregovor, velja tudi za sovražnike. Nikoli si ne moreš izbrati sovražnika. Sovražnik pride sam, ga sploh ne vidiš, ko se ti približuje. Prihaja kot volk skoz temno noč in te napade s svojimi pohotnimi šapami. Sovražniki prijahajo k tebi kot nevidne sence. Nekateri se plazijo in se pretvarjajo kot prijatelji in šele ko si najmanj pozoren, razkrijejo svojo naravo in ti dajo brez ovinkov vedeti, da niso tvoji zavezniki, da gojijo do tebe negativna čustva, skratka da jim nisi simpatičen, da jih nekaj na tebi vznemirja. Pravi prijatelji so redki, vendar če jih imaš, so pravi zaklad.

Kdo pa je tvoj sovražnik? Tisti, ki se s teboj ukvarja z vsemi strastmi, ki te hoče uničiti iz same zavisti. Tudi zavistni prijatelji se lahko spremenijo v sovražnike. Dovolj je, da imaš nekaj na sebi, kar drugi z vgrajeno predispozicijo sovražnosti nima, ta pa se spremeni v tvojega sovražnika. In ko ta stopi v ring deluje zakon močnejšega. Vprašanje je kaj je boljše ali da sovražno delovanje drugega stoično prenašaš in se umakneš.

Leta  1854  je Great White Chief, / predsednik Franklin Pierce / iz Washingtona, ponudil ameriškim Indijancem, da odkupi velik kos zemlje, ki je bila v njihovi lasti. Za zameno jim je obljubil mirno življene v rezervatih...
Odgovor indijanskega poglavarja Seattla, na ponudbo, se smatra,za eno najlepših in najglobjih razmišljanj , kadar koli napisanih,o okoljevarstvenem odnosu človeka do Matere Narave.

KAKO LAHKO KUPIŠ ALI PRODAŠ ŠIRINO PLAVEGA NEBA, TOPLOTO MATERE ZEMLJE? TAKA IDEJA NAM JE TUJA.
ČE NISMO LASTNIKI OPOJNEGA VONJA ZRAKA, ISKRIC TEKOČE VODE, KAKO JIH LAHKO PRODAJAMO ?

Dve prijateljici sta se srečali po mnogih letih.

“Povej mi,” je rekla prva, “kaj se je zgodilo s tvojim sinom?”

“Moj sin? Ubogi, ubogi fant !” je zavzdihnila druga. “Tako nesrečno se je poročil – z dekletom, ki se v hiši ne dotakne prav nobenega dela. Noče kuhati, noče šivati, noče prati ali čistiti. Nič drugega ne dela, kot spi, lenari in bere v postelji. Ubogi fant ji more prinesti celo zajtrk v posteljo. Ali moreš to sploh verjeti?”

“To je strašno! In kako je s hčerko ?”

“Ah, ona pa je imela srečo! Poročila se je z angelom. Ne pusti ji delati ničesar v hiši. Ima služabnike, da kuhajo, šivajo in perejo in čistijo. In vsako jutro ji mož prinese zajtrk v posteljo. Ali moreš to sploh verjeti? Nič drugega ne dela, kot spi, dokler jo je volja, in porabi ostanek dneva za sprostitev in branje v postelji.”
Anthony de Mello

V reku »Lepe ženske ljubijo barabe« bi lahko brez težav lepe nadomestili z dobre, sposobne in predane ter dobili sindrom, ki dandanes ni redkost. Mnoge ženske, če se že same niso znašle v takšni situaciji, poznajo vsaj eno žensko, ki vztraja v vezi z moškim, ki ji ne prinaša nič drugega kot gorje, še več, za te posameznice se iz zgodovine njihovih partnerskih odnosov zdi, da bolj kot so njihovi partnerji neprimerni, bolj jih privlačijo. Kako ubežati temu »receptu za katastrofo«?

Strokovnjaki za partnerske odnose so si enotni v tem, da ne obstaja univerzalni razlog, zakaj določene ženske namenoma izbirajo moške, ki jih bodo zagotovo prizadeli. Med možnimi vzroki so izkušnje iz otroštva oziroma vpliv odnosa med starši ženske ter iskanje očetovske figure, ki naj bi bila po predstavah ženske podobna njenemu očetu ali njeno popolno nasprotje. Odnos, ki ga je ženska imela s svojim očetom in to, kako je on ravnal z njeno mamo, namreč pogosto služi kot vzorni model za odrasla partnerska razmerja te ženske.

Sporočilo kanalizirano
15.april 2007

~ Pozitivna drama~
Opustitev navezanosti na dramo

Prostor, ki ste ga ustvarili tukaj na tem lepem planetu, je z vsakim dnem bolj dom. Z naše strani tančice je videti, da vaša igra duha, ki se pretvarja, da je človek, ustvarja kar precejšnjo razburjenost. Vse oči so uprte v vas, ko hodite skozi vsakodnevno življenje. Ljubezen in energija doma je veter v vaš hrbet in je vsak dan z vami.

Veliki objemi in nežni dregljaji
Steve Rother
Govorec Grupe

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi številki Karme plus

SAMOSTOJNOST ZAHTEVA ZRELOST
Ena od prednosti vadbe joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju je tudi razvijanje samostojnosti. Najbrž se vsi še spominjamo, kako smo kot otroci hoteli hitro zrasti, da bi lahko sami odločali o sebi in bi delali, kar bi hoteli. Toda bistvo samostojnosti ni, da počnemo, kar se nam ravno zljubi, ampak da za svoja dejanja prevzemamo tudi odgovornost in posledice.

Joga govori o karmi – zakonu vzroka in posledice. Karkoli storimo, se nam vrne v taki ali drugačni obliki – če ne danes, pa jutri ali pojutrišnjem, morda celo čez leta. Zato samostojnost zahteva zrelost in zdravo pamet. Teh pa nimamo vedno na pretek. Kako nam lahko joga pomaga pri tem?

Demografi povsod v razvitem svetu bijejo plat zvona, saj se povprečna starost ob rojstvu prvega otroka vztrajno pomika navzgor. Še malo manjka, pa bo dosegla trideset let. Včasih, redko sicer, pa se zgodi obrnjeno. Materinstvo pride zelo zgodaj.

Kako je pri nas poskrbljeno za zelo mlade mamice in kako temeljito ti otrok tako zgodaj spremeni življenje? Koliko držijo stereotipi, da se nepolnoletni mamici materinstvo zgodi ponesreči, da ostane prepuščena sama sebi in da z otrokom ni mogoče uspešno končati šole in študija?

Leta 2006 sem v Aurovillu v Indiji ustvarila 58 portretov, ki sem jih poimenovala Moderni angeli. V izvirni tehniki akrilnega kolaža sem nadgradila zbirko iz leta 1993, ki je izšla tudi na Mirandinih umetniških karticah v sedmih jezikih in kot mirovni projekt v devetih letih pristala na vseh kontinentih. Slike si lahko ogledate na www.mirandarumina.com med kolaži, Moderni angeli. Slike so narejene na trdi platneni podlagi v velikosti 25,3 x 30,2 cm in so kaširane na belo platneno podlago v velikosti 40,8 x 52,8 cm. Vsaka je podpisana in ožigosana z angelskim pečatom. V Tibetanskem paviljonu v Aurovillu je bila marca 2007 uspešna razstava portretov, ki bo aprila 2007 v zmanjšanem obsegu nadaljevala svojo pot v Pondicherry in nato potovala po Indiji do končne prodaje slik kot razstava, ki postopoma izginja.

Ena zdravilnih kitajskih metod uči o “notranjem nasmehu”. V mislih naj bi izolirali vsak glavni organski sistem v telesu in se mu dobesedno smejali.
Čemu naj bi to služilo, kako pomagalo?

Na prvi pogled je pravzaprav neumno – smejati se sebi, organom, da si izboljšamo zdravje…
Pa je že tu izkušnja nekoga, ki je v vojski moral prenašati zahtevne in mučne vaje in ki mu je inštruktor rekel, naj se smeji ob njih, saj jih bo lažje in manj boleče prenašal.
“Smešno” ob vsem tem pa je dejstvo, da to drži. KO SE SMEJEMO, SE NAŠA VOLJA AVTOMATIČNO IZBOLJŠA! Počutimo se bolje, bolj v harmoniji sami s sabo. Dejstvo je, da je smejanje močno in na žalost podcenjeno orodje, ki pa ga premore prav vsak od nas.

Ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji sklenjenih pol manj zakonskih zvez kot pred dvema desetletjema? Tudi v Evropi smo na dnu lestvice. Slovenski statistični urad je namreč sporočil, da so bile leta 2003 v Sloveniji na tisoč prebivalcev sklenjene le 3,4 zakonske zveze. Manj porok so namreč, na enako število prebivalcev opravili le v Andori (2,8) in v Gruziji (2,9). Manj kot štiri poroke na tisoč prebivalcev so zabeležili še v Belgiji in Bolgariji.

Največ porok omenjenega leta je bilo na Cipru, in sicer 13,9, sicer pa je ta otoška država tudi edina v Evropi, kjer število porok narašča. Dodajmo še, da je trend na Cipru popolnoma drugačen kot pri nas, saj se je na Cipru število porok v zadnjih dveh desetletjih podvojilo.

Ob zmanjševanju porok se krepi »trend koruzništva«. Podatke o zunajzakonski skupnosti, ki je bila z zakonsko zvezo izenačena leta 1976, se pridobiva ob popisih prebivalstva, zadnji takšen je bil leta 2002 in ta je potem pokazal, da je v Sloveniji 40.092 parov, ki uživajo v čarih koruzništva. Ob tem dodajmo še, da se je od leta 1976 število otrok, ki so jih rodile neporočene mamice, iz 10 odstotkov povečalo na 40.

Piše: Nara Petrovič
poziv puščavnice iz ruske tajge

Živimo v času, ki nam ga oblikovalci javnega mnenja predstavljajo kot obdobje največje blaginje in razcveta. Še nikoli v nam znani zgodovini ni bilo človeštvo deležno tako eksplozivne gospodarske, tehnične in znanstvene rasti. Še nikoli nam ni bila na voljo takšna množica artiklov, uslug in podatkov. Še nikoli nismo potovali tako hitro in tako daleč. Še nikoli nismo mogli neposredno tako množično spremljati dogodkov z vsega sveta, kot jih danes spremljamo po TV-ekranih in internetu.

Po drugi strani pa še nikoli nismo tako hitro drseli proti samouničenju. Ne le k uničenju nas ljudi, ampak k uničenju vsega, kar živi na planetu. Tako vsakodnevno z Zemlje izginja na stotine življenjskih vrst; tisoči hektarjev plodne zemlje se spreminjajo v puščave; umirajo reke, jezera, morja in gozdovi; sami stokamo pod težo vedno novih bolezni, poplav, suš, neurij in potresov. Ampak, saj vse to že vemo ... pa vendar smo do zdaj naredili bore malo, da bi se uprli – ne drsenju, ampak drvenju v prepad.

Ljudje se vse premalo zavedamo velike transformacijske moči smeha. Pa nam je le-ta vsak trenutek na razpolago. Seveda za tem, ko v sebi najdemo kotiček s skrinjo, kamor smo zaprli svojo zmožnost smejati se, kadarkoli, iz srca, brez razloga...

Na mnogih potovanjih me je vedno znova razvedrila pristna naklonjenost smehu "kar tako", katero sem srečala povsod, kjer ljudje živijo še v preprosti enosti z naravo (svojo in to, ki nas obdaja).

Zgodba, ki jo danes podeljujem z vami z željo povrniti pozabljeno, pa me je prebudila do korenin....

Zakaj je nizka rodnost problematična? Čeprav vse to že veste, dovolite, da Vam navedem nekaj po mojem mnenju najbolj kritičnih točk:
* to je oblika dezinvestiranja, ki se je kot narod ne moremo privoščiti. Na kratki rok so stroški sicer manjši (manj denarja za šolstvo, zdravstvo ipd), na dolgi rok pa bistveno večji (staranje prebivalstva, problemi z migracijami ipd)
* v globalnem svetu je bistvena inovativnost. Od postaranega prebivalstva lahko pričakujemo predvsem neusmiljeni boj za ohranjanje pozicij, inovativnosti pa zagotovo ne.
* razpadanje medgeneracijske pogodbe, ki nas lahko v končni verziji pripelje pred kruto dilemo: ali bomo skrbeli za otroke ali za ostarele? S padanjem inovativnosti in krčenjem aktivnega prebivalstva bo Slovenija postala ekonomsko tako izčrpana, da ne bo mogla skrbeti za dve glavni skupini neaktivnega prebivalstva: otrok in ostarelih.

Piše: Andreja Pšeničny v novi Vivi www.viva.si

SKRB ZASE NI SEBIČNOST!

"Srečno otroštvo"
Med mojimi svetovalnimi pogovori z ljudmi, ki se srečujejo z izgorevanjem, se na začetku skoraj brez izjeme ponavljajo enaki stavki: "Imel sem lepo otroštvo. Starši so zelo skrbeli zame, imeli so me radi in me podpirali." Ko zastavim vprašanje: "Kaj pa takrat, ko ste ravnali drugače, kot so si želeli starši?", navadno sledi hiter odgovor: "Niso me ovirali."

Ko nadaljujem z vprašanjem: "Ali so vas pri tem tudi podpirali, tako kot takrat, ko ste ravnali po njihovih pričakovanjih?", večina teh ljudi začne braniti starše: "Seveda so me. Sprejeli so mojo izbiro, čeprav jih je skrbelo, da temu ne bom kos. Kadar mi ni uspelo, so bili vsakič zelo prizadeti in žalostni."

»Če se rodimo slepi ali nemi, bomo preživeli, če ne deluje naš čut za dotik, tega nismo sposobni,« trdi Martin Grunwald, raziskovalec tipa in vodja haptičnega laboratorija Univerze v Leipzigu. Ljudje potrebujemo dotik in nežnosti od rojstva do konca življenja, telesni dotik je preživetvenega pomena, in to ne le za najmlajše.

Če so se nekdaj s pozitivnimi učinki dotika ukvarjali predvsem tisti, ki so raziskovali človeško dušo, se v zadnjem času z njim vse bolj ukvarjajo tudi tiste znanosti, katerih osrednje področje je telo in kemični procesi v njem, in javnost seznanjajo s presenetljivimi spoznanji in odkritji. Ljudje potrebujemo telesni dotik ne le za dobro naše duše, temveč je neprecenljivega pomena tudi za naše telesno zdravje.

Ko sem bil majhen, mi je oče večkrat ponovil, da ne smem nikomur zaupati ali pa  verjeti nasvetom drugih ljudi. Zato sem potreboval več let, preden sem si našel prijatelje. Vedno sem imel v mislih, da me lahko prevarajo ali razočarajo.

V najstniških letih sem iz različnih virov spoznal, da je svet le iluzija, da je resnica skrita in jo je mogoče razlagati na mnogo načinov, da je narava nevarna in je ni mogoče osvojiti ali posedovati, da bodo drugi ljudje vedno ostali tujci, ne glede kaj narediš in skeptično vedenje naj bi bilo edini način, da doživiš stara leta.
Ko sem odrasel, je en telefonski klic spremenil moje življenje…

Piše: Zoran Milivojević v novi Vivi www.viva.si

Zgodba iz ordinacije
Tatjana je mlada ženska, mati dveh otrok. Na pogovor s psihoterapevtom je prišla zato, ker so jo v zadnjih mesecih pogosto obhajale misli, da ima levkemijo. Čeprav je opravila vse potrebne medicinske preiskave, jo je še naprej obsedala misel, da se v njej neopazno razvija huda bolezen. V pogovoru se je izkazalo, da se ji je to zgodilo že drugič.

Pred nekaj leti jo je namreč nekaj mesecev obsedal strah pred levkemijo, vendar je ta nekako izpuhtel in izginil sam od sebe Šele zdaj, ko se je simptom ponovil, se je odločila poiskati strokovno pomoč. Pri drugem valu simptomov je bilo novo to, da je začela sumiti, da bi za tako hudo boleznijo lahko zbolel tudi kateri od njenih otrok, zato je tudi njiju vodila k zdravniku in vztrajala pri pregledu njune krvi.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Tehnika čustvenega osvobajanja − pomoč pri duševnih in telesnih težavah

Pred približno dvema mesecema je moja dobra prijateljica doživela hud psihični pretres v družini; bila je povsem na tleh, polna hude čustvene in psihične bolečine. Vsi, ona in njen partner ter otroka, so bili zelo prizadeti. Nato so se vsi štirje odločili za zdravljenje. Nedavno sva se spet srečali in razlika je bila opazna. Ko sva se pogovarjali o tej krizi, je rekla: »Počutim se tesnobno, daj mi, prosim, minuto časa.«

Začela je lahno udarjati po točkah nad obrvmi, po sencih, pod nosom in na ključnici in medtem govorila: "Počutim se slabo, strah me je prihodnosti, toda čeprav se počutim bedno, se globoko sprejemam." Na koncu se je potrepljala še po vrhu glave in izgovorila: "Odločila sem se za veselje, za ritem življenja in čutenje." Sprva sem jo malo čudno gledala, ko pa sem jo vprašala, kaj dela, mi je odgovorila: »Eftam.«

Bral sem par prispevkov tukaj na pozitivkah in sem rekel,da z vami podelim nekakšen moj pogled...kako postati uspešen v življenju.Jaz sem na tej poti in mi uspeva...zdaj itak ima šmarna gora en sam vrh...in vsak ima svojo pot kako priti na vrh. To je moja pot...morda vam odkrijem kakšen nov vidik videnja na vse skupaj.

Zdaj kar se mene tiče..bom izklučno povedal iz svoje perspektive dojemanja sveta.Včasih sem se zelo odrekal materijalnemu svetu in ga zanikal in odklanjal. Ampak me je vedno znova ujel v svoje lovke.

Piše: Aleksej Metelko v novih Misterijih www.misteriji.si

Neka devetletna deklica je na vprašanje, kakšna naj bi bila njena popolna sobota, odgovorila takole: »Zjutraj bi vstala in odšla na zajtrk v McDonald’s in potem v nakupovalni center po nova poletna obla­čila in nove igrače, potem v Valley Worl­ds of Fun (družinski zabaviščni center), kjer bi se igrala ves dan, potem pa bi šla na pico in nazaj domov, kjer bi se igrala z novimi igračami in pomerila nova oblačila in potem gledala te­le­vizijo, dokler ne bi šla v posteljo.« Več kot 50 odstotkov anketiranih otrok je popolno soboto povezalo s pojmi vi­deo/televizija/glasba. Tem je takoj sle­dila hrana, šele nato so prišli na vrsto dru­žina/prijatelji, zunanje aktivnosti in počitek/sprostitev.

Prek raznih medijev smo ljudje iz dne­va v dan vse bolj bombardirani z raz­no­vrstnimi oglasi. Podatki kažejo, da pov­prečnega evropskega potrošnika letno dose­že okoli trideset tisoč oglaševalskih sporočil. Oglasi pa, kot vemo, še zdaleč niso narejeni kar tako, samo da so. Izde­la­ni so na podlagi šte­vil­nih raziskav, takšnih in drugačnih analiz, vse to z namenom, da nam vzbudijo pozitivne ob­čut­ke, se čim bolje za­sidrajo v naših glavah in v določeni situaciji iz­polnijo svoje po­slan­st­vo.

Naš uspeh ali neuspeh sta v nas samih. Ali rabimo samopomoč? Da. Rabimo dobro samopomoč.
Eden sodobnih učiteljev samopomoči je Avstralec Michael Norman, znan predvsem po idejah, ki jim sam pravi “avtomatična sprememba brez moči volje”.
Poglejmo si del zanimivega intervjuja, ki ga je imel s Self-Help Corner Magazinom v juliju 2006, v katerem je beseda tekla o njegovem globokem in edinstvenem razumevanju psihologije človeka. Govora je bilo o čustvih, odnosih, odstranjevanju preteklih strahov, soočanju z življenjskimi izzivi in kaj je potrebno za resnično, trajno spremembo.

Na vprašanje, kaj je skrivnost za spremembo številka 1, Norman odgovarja, da so najmočnejši vzvod čustva. Večina ljudi skuša svoje misli in navade spremeniti direktno, kar pa ni nauspešnejši način.
Na primer, večina kadilcev želi prenehati kaditi z discipliniranjem samih sebe, da ne bi spet prižgali. Skušajo se upirati svoji močni želji, kar pa ne deluje.