Gotovo ste že kdaj slišali izrek: Vsi bi radi dolgo živeli, nihče se pa nebi rad postaral. Včasih ste morda tudi slišali krilatico: Bodi lepo truplo, zato umri mlad. Obstaja tudi šala, ki pravi, da si za nebesa vsak moški želi, da bi bil star 30 let, vsaka ženska si pa želi, da bi bila vedno stara 15 let.

Med ljudmi obstaja veliko receptov, kako ohraniti mladost in zdravje. Vsakdo nekaj preizkuša in se v nekaj prepriča. Eni prisegajo na kefir, drugi na pranajamo (yogijsko dihanje), tretji na športne aktivnosti. Nekateri so pa bolj komot in si lahko zaradi obilice denarja privoščijo operacije in še kaj. Toda čas zna biti neusmiljen rabelj in vsa ta prizadevanja spremeni v nezadostna in neuspešna.

Nekateri ljudje imajo že v svojih genih takšen zapis, da se na zunaj ne bo videlo, koliko so pravzaprav stari. Toda to je bolj redkost, kot pa množičen pojav. Taki ljudje se kljub življenjskim naporom in morda krutim življenjskim okoliščinam zelo počasi starajo. Znanstveno se lahko išče odgovor v kakšni posebni genski mutaciji.

Staranje je lahko čustveno zelo hud pojav. Nekateri ljudje so sposobni celo narediti samomor, ko začnejo jasneje opažati, da jim koža nepopravljivo visi z raznih udov. Najhuje je pa gledati, kako je obraz postal čisto nekaj drugega, kot je nekoč bil. Tudi drugim ljudem ni lahko, ko to gledajo. Nekateri otroci so zelo žalostni, ko vidijo, da njihovi starši niso več tako lepi, kot so nekoč bili, da izgubljajo spomin, moč, življenjsko silo.

Dostikrat se nam lahko dogaja, da celo bežimo pred starimi ljudmi. Včasih izgleda, da se jih celo bojimo, ker nas morda opozarjajo na neprijetno realnost. So ljudje, ki izgubijo apetit, če vidijo starega človeka. Nekateri bodo celo izjavili, da je kakšen star človek "grd kot smrtni greh".

Znanstveniki bodo staranje označili kot oksidacijo in degeneracijo. To gotovo drži. Toda kaj je temeljni vzrok in izvor staranja? Rekli bodo, da je takšen genetski zapis. Torej, spremeniti je treba gensko kodo. To bodo gotovo tudi uspeli narediti. Morda bo človek na tak način doživel tudi 1000 let v povsem mladostnem stanju. Do tega uspeha pa lahko preteče še veliko let. Lahko da bomo takrat tekali po kakšnem domu za ostarele in iskali kompjuter, da bi lahko prišli na Pozitivke.

Tukaj bi predstavil nekaj receptov za dolgo ali pa celo večno mladost. Pobral sem jih iz krščanskega okolja, ki mi je blizu.

Krščanstvo verjame, da je za staranje in smrt kriv človekov greh. Rešitev je torej v tem, da človek ne greši ali da čim manj greši.

Druga rešitev je v tem, da človek ljubi, ker ljubezen pokrije množico grehov.

Tretja rešitev je zaupanje v Boga. Zaupanje, da Bog skrbi za človeka, naredi, da se nam mladost obnavlja kot orlu.

Pri vzhodnih verstvih ni redek pojav, da se uporabljajo razne mantre ali ponavljalne molitve. Človek si izbere neko besedo ali stavek iz kakšnega svetega teksta in to ponavlja v sebi z velikim zaupanjem skozi vse življenje. Srečal sem takšne ljudi in sem se čudil njihovi življenjski sili in mladostnemu elanu, čeprav so jim morda lasje osiveli. Takšne ponavljalne molitve obstajajo tudi v zahodnem krščanstvu. Katoličani poznajo rožni venec. V rožnem vencu so uporabljena besedila iz Svetega pisma. Je pa res, da to prakticirajo bolj redki verniki, ker se večini zdi to zastarelo. Kar se mene tiče, se včasih zaradi pragmatičnosti odpovem tudi modernosti, samo da stvar deluje in pomaga.

Krščanstvo pozna tako kot druge vere, razne svetinjice ali znamenja, ki pomagajo človeku, da ne izgubi usmerjenosti na Boga. Tukaj bi omenil takoimenovano "čudodelno svetinjico". Nastala je 1830. leta v Parizu. Njeno obliko in vsebino je Bog posredoval redovnici Katarini Laboure v dveh videnjih. Seveda je bila Cerkev do tega takoj skeptična. Trajalo je kar dve leti, da so dali kovati prve primerke. No, pa so se začeli takoj kazati nenavadni in nadnaravni učinki. Ljudje so ozdravljali, zakrknjeni grešniki so se spreobračali itd., itd.. Ta medalja nosi v sebi lastnosti amuleta in lastnosti svetinjice. Amulet deluje tako, da deluje sam po sebi. Svetinjica deluje takrat, ko človek usmeri zaupanje v ta sveti predmet. Čudodelna svetinjica deluje v vseh primerih. Razlika je le v tem, da neizmerno močneje deluje takrat, ko jo nosimo z velikim zaupanjem. Srečal sem že ljudi, ki jo nosijo z velikim zaupanjem. Ti ljudje so polni življenja in sreče. Čeprav so nekateri že zelo stari, sije iz njih otroška mladost in se prav dobro počutim, kadar sem v njihovi bližini. Sploh ne opazim, da imajo postarano telo. Imajo čilega duha in optimizem, ki naredi njihovo telo za "sijoče".

Osrednji lik te medaljice je Brezgrešna ali Brezmadežna. To je Jezusova mati Marija, ki je prikazana kot "Žena, obdana s soncem". Iz njenih rok se vsipajo žarki svetlobe na zemljo. So pa še drugi simboli na tej medaljici in pa tudi en tekst, ali sveta mantra. Če to mantro ponavljamo z namenom, da bi bili čim dlje mladi, potem se bo to tudi zgodilo. Problem je lahko samo ta, da nas bo okolica morda čudno gledala, da smo kar naprej mladi in nas bodo morda imeli za povezane s samim hudičem in čarovnicami. Lahko nas imajo za "Highlanderje", če sem malo hudomušen. To medaljico se da kupiti v kakšnem romarskem središču ali kakšni verski knjigarni. Je pa čedalje redkejša njena izdelava. Najbolje je, če jo dobimo kar iz Pariza, iz Rue du Bac.

To medaljico uporablja tudi svetovno znani eksorcist, Gabriele Amorth. On pravi, da se hudič Marije še bolj boji kot samega križa. Medaljica mu velikokrat pomaga, ko je že sam čisto izčrpan od boja z demoni. No, ampak to ni tema in sem malo zašel.

Problem staranja in vprašanje večne mlodosti nas lahko slej ko prej doleti. So ljudje, ki jih takšna vprašanja ne bodo nikoli zanimala. Rekli bodo: Tako pač je. Ne moreš pomagati. Živi, dokler moreš in si privošči, kar si pač moreš.

Moj osebni pogled na zdravje in na večno mladost je ta. V sebi ne smem gojiti jeze in maščevalnosti. Jeza zares popači človekov obraz. Za dolgo in trdno zdravje moram znati odpuščati. Odpuščati iz srca, iz svoje podzavesti. To je zelo težko. Odpuščati moram sebi, drugim in pa tudi Bogu, ki ga na koncu krivim za vse zlo, ki me doleti v življenju. Naučiti se moram blagoslavljati druge, čeprav morda sam nisem bil deležen blagoslovov s strani drugih. Moč blagoslova je namreč strahotna.

Za konec bi še navedel nekaj zgodovinskih utrinkov. O evangelistu Luki je zapisano, da je bil zelo star, ko so ga ubili. Bil je pa poln Svetega Duha in je ves sijal, kot sonce. O Antonu Puščavniku je zapisano, da je dočakal starost 105 let. Ko so ga pokopavali, so opazili, da ima kožo ohranjeno kot kakšen dvajsetletnik. Imel je še vse zobe v svojih ustih. Janez Pavel II. je kljub bolezni in starosti deloval kot majhen otrok. Njegove oči so bile do konca bistre in svetle.

Mislim, da se je vredno boriti za nekatere ideale v življenju. Če ne zaradi konkretnosti ljubezni in boljšega življenja, pa vsaj zaradi estetike.