Čeprav je WWF v regiji prisoten že od leta 2000, je WWF Adria sedaj tudi uradno registrirana kot regionalna nevladna organizacija, ki pokriva področje osmih držav dinarskega loka

WWF, mednarodna organizacja za zaščito narave, je odprla regionalni urad WWF Adria, ki bo koordiniralo dejavnosti WWF-a v Sloveniji, Hrvaškem, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Kosovu [1], Makedoniji in Srbiji. Čeprav WWF v regiji deluje že od leta 2000, ima sedaj prvič tudi vzpostavljen regionalni urad WWF Adria, ki ga vodi Slovenec mag. Martin Šolar, dolgoletni sodelavec številnih zavarovanih območij iz celotne regije in bivši direktor Triglavskega narodnega parka (TNP).

Analogno Davidu in Goljatu smo ljudje žrtev zanimive asimetrije. Skoraj petini nam preko infekcij sčasoma zavdajo mikroskopsko mali Davidi (WHO, 2008). A to niso le mikrobi in vprašljivo živi virusi, saj med njimi najdemo tudi čisto navadne anorganske snovi. Problematiko varljivo poimenovanih prašnih delcev smo bežno že orisali, tokrat pa podrobneje predstavljamo azbest.

Gre za povsem naraven material, družino silikatnih mineralov, ki so poleg znanstvenih imen kot je krokidolit, znani tudi po "barvah": beli, modri, rjavi azbest. Za vse je značilna vlaknata kristalna struktura, ki omogoča tkanje (čeprav gre za kamen!) in odlične tehnične lastnosti. So dobri toplotni, električni in zvočni izolatorji, povsem ognjevarni, odporni na agresivne kemikalije in poceni. Podobno kot nafta - neverjetna uporabnost, a za kakšno ceno?

Evropski parlament je sprejel reformo, ki narekuje zajezitev uporabe biogoriv iz poljščin v prometu. EU želi povečati pregled nad vse večjo porabo biogoriv, ki prispevajo k visokemu deležu emisij toplogrednih plinov, celo večjemu kot konvencionalna goriva. Glasovanje torej pomeni prenehanje javne podpore EU biogorivom prve generacije.

Odločitev bo omejila rabo biogoriv iz poljščin (znana kot biogoriva prve generacije) na 7 %. Ta biogoriva se lahko v okviru Direktive o obnovljivih virih energije štejejo v 10 % cilj za promet do 2020. Tako bo EU zmanjšala emisije do 320 mio ton CO2, ki bi jih, v želji po dosegi 10 % cilja, lahko povzročili s slabimi biogorivi.

Težko verjeti, a je res. V letu 2015, ko bi morali pospešeno opuščati kurjenje premoga, nafte in plina, ekonomska kratkovidnost zagovarja koriščenje novih zalog fosilnih goriv, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravičeno izpostavlja tveganjem, ki bodo imeladolgoročne in nepovratne posledice. Niti Jadransko morje pri tem ni varno. Nov takšen primer je namreč program Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in izkoriščanje nafte oziroma plina v Jadranu.

Hrvaška je namreč julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in potencialno črpanje – 8 v severnem Jadranu ter 21 v srednjem in južnem Jadranu, kjer je tudi večja verjetnost za odkritje zalog nafte. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km2, skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana.

Alpe Adria Green je 23.04.2015 poslal na AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE v zakonskem roku, zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za  dograditev avtocestnega predora Karavanke

To prijavo smo utemeljili z dejstvom da nameravani poseg, lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. AAG bo v tem postopku zastopal svoje člane, ter druge prebivalce, ki živijo na področjih gradnje ali so lastniki zemljišč, kjer se bo odvijala sama gradnja druge cevi predora Karavanke ter dodatne dejavnosti, ki so nujno potrebne za gradnjo oz. izkop druge cevi predora Karavanke.

Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Z naravo se lahko povežemo tudi sredi mesta
Slovenska mesta, vključno z Ljubljano, so deželna mesta. Po tradiciji smo se oskrbovali iz neposrednega okolja. V zadnjem času je te oskrbe vse več tudi z novo nastajajočih okoliških kmetij, tudi permakulturnih. Arhitekt Ira Zorko, ki je sodeloval pri ustvarjanju prvega vrta po načelih permakulture v Ljubljani, se posveča ekološki arhitekturi, permakulturnemu načrtovanju in vodenju permakulturnih delavnic na svojem permakulturnem posestvu na Vranskem.

Tu ustvarja svojo tretjo permakulturno cono: permakulturni sadovnjak in žitno polje. O vzpostavljanju permakulturnega načina življenja v mestih se je z njim pogovarjala Taja Vetrovec.

Zveza ŠKIS 7. maja pripravlja že 18. Škisovo tržnico, ki je prepoznavna kot največja kulturno-zabavna prireditev na prostem za mlade v Sloveniji. Organizatorji bodo letos kljub selitvi na novo lokacijo ohranili EKO koncept prireditve in v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. skrbeli za čistočo prizorišča.

Škisova tržnica, največja kulturno-zabavna prireditev za mlade na prostem v Sloveniji, se ponaša tudi z nazivom prve slovenske EKO prireditve. Ekološki koncept je uvedla že pred nekaj leti in postavila zgled ostalim tovrstnim prireditvam, danes pa uspešno tradicijo nadaljuje. Znana kot ‘Zeleni otok sredi mesta’ vsako leto v začetku meseca maja vabi iz mestnega vrveža v prijetno, čisto okolje.

Na svetovni dan zemlje, je na Gospodarskem razstavišču Ljubljana potekala slovesna podelitev za sodelujoče vrtce, osnovne in srednje šole v vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Teh je bilo letos prek 120 s prek 12.200 sodelujočimi, skupno pa od leta 2010 prek 45.000. Natečaj organizira društvo Planet Zemlja od leta 2010, cilj projekta pa je mladim ponuditi dodatna znanja skozi raznolike projekte.

Eden najstarejših projektov, ki se je leta 2010 pridružil natečaju je projekt ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI, ki uživa podporo predsednika Republike. Mladi skozi raziskovanje lokalnega okolja nominirajo najboljše, ki s svojim zgledom in dejanji, prispevajo k boljši kvaliteti bivanja v občini. Cilj dogodka je aktivirati mlade, ustanove in lokalne skupnosti k zaznavanju pomembnih deležnikov na okolje v katerem živijo in delujejo. Primere dobrih praks v njihovi okolici se nagradi in s tem motivira k nadaljevanju odgovornega odnosa do okolja.

26. Aprila bomo obeležili 29 obletnico nesreče v jedrskem reaktorju v Černobilu. Posledice nesreče so prisotne še danes. Tveganje, da se nesreča zgodi znova, ni izključeno, Ukrajina pa ga še načrtno povečuje. Trenutno Ukrajina namreč podaljšuje življenjsko dobo vsem svojim jedrskim elektrarnam, obratovanje jedrskih reaktorjev čez prvotno načrtovano dobo pa zmanjšuje varnost in povečuje tveganje nesreč.

Ukrajina ima danes 15 delujočih jedrskih reaktorjev. Kljub resnim pomislekom o njihovi varnosti, Ukrajina pod krinko nadgradnje varnosti jedrskih elektrarn načrtuje podaljšanje življenjske dobe vsem reaktorjem. Za dva od njih (Rivne 1 in 2) je obratovalno dovoljenje že podaljšala za 20 let. Odločitev, ki ima lahko resne, tudi čezmejne, posledice na okolje in zdravje ljudi, je bila sprejeta brez ustrezne presoje vplivov na okolje. Še dvema reaktorjema se načrtovana življenjska doba izteče v letošnjem letu in tudi v tem primeru presoja vplivov na okolje ni predvidena.

Plan B za Slovenijo je mreža 31 okoljskih nevladnih organizacij, ki je ob Mednarodnem dnevu Zemlje sestavila seznam stvari, ki jih vsak od nas lahko naredi za okolje, ob enem pa ne spreminja bistveno svojega življenjskega sloga. Izberite eno ali več točk, ter jih v enem letu skušajte vtkati v svoj vsakdan, svoj odnos do okolja ali jo naredite vsaj enkrat.

V Planu B se zavedajo, da so med predlogi tudi takšni, ki so mogoče že postali vaša navada. A vedno lahko dodate še kakšno, ne da bi svoj življenjski slog hipoma preobrnili na glavo, kajne? In ravno te, ki so trajn(ostn)e, so največ vredne.

Greenpeace v Sloveniji je Ministrstvu za okolje in prostor posredoval svoje pripombe na programa raziskovanja in črpanja nafte oz. plina v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške. V svojih komentarjih organizacija ugotavlja, da je program hrvaške vlade nesprejemljiv, študija presoje vplivov na okolje, ki ga spremlja, nezadovoljive kakovosti, v samem postopku javne obravnave v Sloveniji pa je bilo sodelovanje javnosti oteženo.

V četrtek, 16. aprila, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji zaključila 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške.

Na 15-ih osnovnih in srednjih šolah z Gorenjske, Koroške, Štajerske, Dolenjske, Prekmurja, Zasavja in Osrednje regije, je letos potekalo že drugo državno tekmovanje v pisanju novinarskih prispevkov ZELENO PERO v organizaciji društva Planet Zemlja. Izmed 52 novinarskih prispevkov, s katerimi so se mladi uspeli uvrstiti na državno tekmovanje, je komisija izbrala tri najboljše, ki bodo šli v roke mladih iz osnovne šole Ljudski vrt Ptuj, srednje šole Slovenj Gradec in Muta ter Škofijske klasične gimnazije Šentvid.

Prispevke otrok, ki so pisali novinarske prispevke na temo SVETLOBA in z njo povezane tehnologije, je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: dr. Igor Vobič, predstojnik katedre za novinarstvo na FDV, Klemen Blokar, predsednik astronomskega društva Vega, Simona Kojc Hribar, učiteljica in mag. Tanja Cegnar, meteorologinja. Ta je med 52 prispevki mladih, najbolje ocenila prispevke:

Na letošnji že šesti mednarodni Eko konferenci, ki se bo v organizaciji društva Planet Zemlja tradicionalno odvijala na svetovni dan Zemlje 22. in 23. aprila na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, bomo predstavili strokovne in politične podlage za ukrepanje ter odprli razpravo o vse bolj aktualni tematiki podnebnih sprememb na lokalni, regijski in globalni ravni.

Konferenca bo potekala v duhu priprav na nov globalni sporazum o podnebnih spremembah po letu 2020, ki ga bodo svetovni voditelji sprejemali decembra letos v Parizu. Zaključke Eko konference, kjer bo aktivno sodeloval tudi častni gost dogodka, Njegova ekscelenca Pierre-François Mourier, veleposlanik Francije v Sloveniji, bo organizator posredoval Vladi Republike Slovenije.

Skladno s pozivom, ki je bil objavljen na straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, je Alpe Adria Green 9. aprila 2015 poslala na pripombe na Strateško študijo vplivov na okolje Okvirnega načrta in programa za raziskave in izkoriščanje ogljikovodika na Jadranu.Svoje pripombe smo predstavili isti dan v okviru javne razgrnitve v kongresni dvorani Morske biološke postaje v Piranu.

Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu:

1) Ugotavljamo, da je Strateška študija nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje.

EKO KONFERENCA O NARAVNIH DANOSTIH V ČASU POMEMBNIH PODNEBNIH SPREMEMB

Na letošnji že šesti mednarodni Eko konferenci, ki se bo v organizaciji društva Planet Zemlja tradicionalno odvijala na svetovni dan Zemlje 22. in 23. aprila na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, bomo predstavili strokovne in politične podlage za ukrepanje ter odprli razpravo o vse bolj aktualni tematiki podnebnih sprememb na lokalni, regijski in globalni ravni.

Konferenca bo potekala v duhu priprav na nov globalni sporazum o podnebnih spremembah po letu 2020, ki ga bodo svetovni voditelji sprejemali decembra letos v Parizu. Zaključke Eko konference, kjer bo aktivno sodeloval tudi častni gost dogodka, Njegova ekscelenca Pierre-François Mourier, veleposlanik Francije v Sloveniji, bo organizator posredoval Vladi Republike Slovenije.

Ob času spomladanskih selitev dvoživk čez ceste, so podobno kot vsako leto, v preteklih dveh mesecih na različnih koncih Slovenije potekale akcije reševanja dvoživk s prenašanjem preko ceste, kjer prihaja do množičnih povozov.

Takšno v večini primerov prostovoljno in lokalno-angažirano delo ima zagotovo velik pomen na samo ohranjanje populacij dvoživk na različnih koncih po Sloveniji, vendar pa opozarjamo, da je celostna problematika dvoživk in prometa v Sloveniji kompleksna in je tovrstne samoorganizirane akcije ne bodo uspele rešiti brez hkratnih drugih in bolj sistemskih rešitev.

220 otrok v Vrtcu Vrhnika od septembra 2014 dalje na pobudo Društva Ekologi brez meja nosi pralne plenice. Odločitev je podprlo 70 % staršev, po 6 mesečni uporabi pa se kažejo velike prednosti.

V štirih mesecih so na Vrhniki prihranili kar 15.522 plenic za enkratno uporabo. Strošek nakupa 900 kompletov pralnih plenic je bil enak letnemu strošku nakupa plenic za enkratno uporabo, a bodo iste plenice uporabljali vsaj dve leti. Prihranki pa se poznajo tudi pri znižanih stroških za odvoz odpadkov.

Kampanja za zaščito skupnega morja S.O.S. za Jadran se začenja tudi v Sloveniji
Greenpeace v Sloveniji opozarja na nesprejemljivost načrtov vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana ter se pridružuje kampanji S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem vztrajno in uspešno bojuje proti vladnim načrtom.

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške. Gre za nov primer projekta, pri katerem bi ekonomska kratkovidnost poteptala nujnost opuščanja fosilnih goriv ter ignorirala tveganja, ki bi jih načrtovane aktivnosti imele na tako dragocen morski ekosistem in lokalne skupnosti, ki so od njega odvisne.

Alpe Adria Green je 26.01.2015 na podlagi javnega naznanila podal na  ARSO vlogo, za vstop v postopek  kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za upravljavca Petrol Geoterm d.o.o., Mlinska ulica 5, 9220- Lendava, ki je dne 27. 6 . 2014 z vlogo zaprosila Agencijo Republike Slovenije za okolje za izdajo okoljevarstvenega: dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega in sicer rafinerijo plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte v Petišovcih.

ARSO je 12.03.2015 izdal sklep, da se Alpe Adria Green prizna, v tem primeru, lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje OVD za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.

Zakaj je potrebno ustaviti raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina v Hrvaškem delu Jadranskega morja

Vabilo na novinarsko konferenco
V času, ko bi morali pospešeno opuščati rabo fosilnih goriv, ekonomska kratkovidnost zagovarja ne le koriščenja novih zalog nafte, premoga in plina, temveč za voljo tega krhke ekosisteme in lokalne skupnosti neupravičeno izpostavlja tveganjem dolgoročnih in nepovratnih posledic. Nov primer tega je program Hrvaške vlade za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov v Jadranskem morju.

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji začela 30 dnevna javna razgrnitev gradiva programa za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrvaške.

ZELENO PERO – državno tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo SVETLOBE in z njo povezanih tehnologij, je na osnovnih in srednjih šolah potekalo danes.

Drugo državno tekmovanje v pisanju novinarskih prispevkov ZELENO PERO, bo na 15-ih slovenskih osnovnih in srednjih šolah, potekalo jutri. Tema tekmovanja bo tema, ki jo je OZN razglasila za leto 2015 - SVETLOBA in z njo povezane tehnologije. Gre za edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki ga od lani organizira društvo Planet Zemlja, nanj pa se je doslej odzvalo 38 šol oziroma 560 učencev in dijakov.

Nova zelena luč za plinski terminal v Žavljah, ki ga je dalo italijansko ministrstvo za okolje na predlag Gas Natural v Žavljah, je le eno od dovoljenj, izraženih v postopku presoje vplivov na okolje, in prav gotovo ni dokončno.

Projekt bo moral dobiti še druga mnenja oz. dovoljenja, vključno s mnenjem iz Ministrstva za gospodarski razvoj  Furlanije in  Julijske krajine.

Toda tudi ta dovoljenja vsekakor ne bodo dokončna. Zadnja beseda o gradnji plinskega terminala, ki bi ga gradil  Gas Natural,  je v rokah Slovenije, ki je postopku čezmejnih vplivov na okolje, kot ga določila Evropska komisija, in v skladu z Uredbo EU št. 1391/2013.

Veliko se je že nabralo škandalov v zvezi z GSO (gensko-spremenjenimi organizmi). Raziskav varnosti je daleč premalo, pa še to so večinoma študije proizvajalcev GSO samih, objavljenih skozi mrežo kolaborantskih avtorjev, urednikov in recenzentov. 

Dokaz, da znanstveno-biotehnološki aparat še ni dovolj dober za kompleksnosti na ravni GSO (gensko-spremenjenih organizmov) je bolezen norih krav. Zaradi pohlepa masovnih proizvajalcev (krmili so s kostno moko) so se skozi znanstvena sita pretihotapili nepredvideni prioni, kar je z življenjem plačalo na milijone krav in nemalo ljudi.